Starijekajkavskopjesnistvo

Starije kajkavsko pjesnitvo
SADRAJ
PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.) _________________________ 5 CANTIO DE RAKOCZIO ________________________________ 6 [PJESMA O SIGETU] ____________________________________ 8 CANTIO ELEGANS AD NOT. DICSR ___________________ 20 DE OCTO BEATITUDINIBUS. Math. 5. ___________________ 21 [ALOSNO VIDIM GRLICO...] __________________________ 22 [TUIM VNOGO BOGU...] _____________________________ 24 [OENIL SE JE JEDEN MLAD JUNAK...] _________________ 26 CANTIO DE MATRIMONIO ____________________________ 29 [ZORJA MOJA, ZORJA PRVOGA VREMENA...] ___________ 33 [TUIL SE JE JEDEN MLADENEC...] ____________________ 34 RJENIK _____________________________________________ 35 NIKOLA KRAJEVI (1582-1653) ______________________________ 39 IZ DJELA MOLITVENE KNJIICE (1640) _________________ 40 STABAT MATER etc. __________________________________ 40 IZ DJELA SVETI EVANGELIOMI (1651) __________________ 42 III. AD PRAESEPE CHRISTI ACCOMMODATA ___________ 42 ESTA POPEVKA _____________________________________ 43 RJENIK _____________________________________________ 44 PAVLINSKI ZBORNIK 1644. (izbor) ____________________________ 45 ALIA DE B[EATA] VIRGIN[E] [O, MARIJA, MATI BOJA] _ 46 ALIA DE B[EATA] VIRGINE [O, MARIJA, ROA BOJA] __ 47 IN ADVENTU [PROFETE SU PROROKUVALI] ___________ 48 ALIA [PORODI DEVA SINA] ___________________________ 49 A SOLIS ORTUS CARD[INE] [OD SUNENOGA IZHODA] __________________________________________ 50 EIUSDE[M] NOTAE [BOG SE RODI VU BETLEHEME] _____ 51 IN HOC ANNI CIRCULO [VU TO VREME GODIA] _____ 52 ALIA Dicitur ad notam ut sup[ra]: Diku mi pojmo Device, FOL 97. [VESELTE SE, VSI NARODI] __________________ 53 [DENES JE NAROENO DETECE NEBESKO] ____________ 55 NOCTIS SUB SILENTIO [NOI PERVOM VUSNENJE] _____ 56 DE PAENITENTIA [O, TI GRENI LOVEK] _____________ 58 ALIA CANTIO PULCHRA ET VERA [OVO VMIRA VETE SVET VU VELIKOM GREHU] _____ 60
DE AGONIZANTE PRAEC.[ATORIA] [POSLUAJTE, BRATJA, UDNA DOGUVANJA]_______ 62 DIES IRAE, DIES ILLA [SUDEC SERDIT HOE PRITI] _____ 64 CANTIO PRO TEMPORE PASCHALI [OVO KRITU ODHAJA, POSEL OIN DOPRAVLJA]__ 66 RJENIK _____________________________________________ 68 ANA KATARINA FRANKOPAN - ZRINSKA (oko 1625-1673) _____ 71 PUTNI TOVARU _____________________________________ 72 VSAKOMU ONOMU, KI TAL BUDE OVE KNJIICE _____ 72 RJENIK _____________________________________________ 74 BOLTIAR MILOVEC (1612-1678) _____________________________ 75 DUNI VRT (izbor) ____________________________________ 76 RJENIK _____________________________________________ 84 MATIJA MAGDALENI (oko 1625 - ?) ________________________ 86 ZVONAC ___________________________________________ 87 PLA SMRTELNOSTI ___________________________ 87 RJENIK _____________________________________________ 90 PJESMARICA JURJA RBAIA (1687) _______________________ 91 CANTIONES GEORGII SCHERBACHICH [Izbor] _________ 92 [AH, BOE, SMILUJ SE,...] ______________________________ 92 [JUR TUROBNA I ALOSNA ZIMA PROHODI,...] ________ 94 [O, NESTALNOST SVETA...] ____________________________ 96 [O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI...] ____________ 97 Alia cantio pulchra CONTRA JUVENTUTEM LUDICRAM __ 98 Alia vero DE REBELLIONE COMITIS PETRI ZRINY _______ 99 ALIA DE VACATIONIBUS ____________________________ 110 RJENIK ____________________________________________ 113 CITHARA OCTOCHORDA (1701, 1723, 1757) __________________ 117 CITHARA OCTOCHORDA (Izbor iz 1. izdanja od 1701.) __ NA JEDNAKU NOTU [VUSNI, MOJA ROICA] _________ [O, DETECE ME PREDRAGO...] ________________________ ALIUS [PLANCTUS] ad eandem notam [TUNA MATI TER ALOSNA] ___________________________________ ALIUS PLANCTUS B. V. MARIAE [SVETA GOSPA EE LASI...] ___________________________________________ 118 118 119 120 121
ALIUS [PLANCTUS] CROATICUS ad eandem notam [O, JEUE, SLATKO IME...] ________________________ Hymnus croaticus DE PASSIONE CHRISTI ______________ [ZAKAJ SVET TAK TEE...] ___________________________ PROSA CROATICA___________________________________ Ad notam: SVETA GOSPA EE LASI etc. Folio 204. Ali na notu: O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI etc. Folio 204. _________________________________________ DRUGA POPEVKA MRTVEKA _______________________ TRETJA MRTVEKA POPEVKA _______________________ POPEVKA OD SMRTI_________________________________ RJENIK ____________________________________________
122 124 126 127
128 130 131 133 134
KAJKAVSKE PJESMARICE 18. I 19. STOLJEA (Izbor) __________ 138 JOSIP KERESTURI (1739-1794) ________________________________ 139 NIKAJ NA SVETU LEPEGA NI _______________________ 140 CANTICUM CYTHARAEDORUM CYTARIZANTIUM CUM CITARIS SUIS (1805) _______________________________________ 141 VRE PUCA RUMENA ZORJA __________________________ AA MOJA - ZATO SI MI PRAZNA __________________ DOBRO VINCE ______________________________________ VIDI, PRELJUBLENA ________________________________ SIMO-TAMO PUTUJUI ______________________________ MUA NEMREM DOBITI _____________________________ FRATER MI GOVORI _________________________________ 141 142 143 144 145 146 147
LUDBREKA PJESMARICA (oko 1833) ________________________ 149 KAD SEM IEL Z DUBROVICE ________________________ 149 TEBE LEPO JA POZDRAVLAM ________________________ 150 KAJKAVSKA PJESMARICA (Milivoj repel)____________________ 151 O, KAK SREAN HIP JE NASTAL______________________ PRHAJ, PRHAJ, DROBNI TIEK _______________________ SAVSKE VODE ______________________________________ KAK PLAE SLAVIEK ______________________________ O DIVOJKE, VRT ZELENI _____________________________ RJENIK ____________________________________________ 151 152 153 154 155 156
PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.)

Prekomurska pjesmarica najstariji je sauvani zbornik nabonog i svjetovnog kajkavskog pjesnitva. Rije je o dva rukopisa, koji se uvaju u Visokokolskoj in tudijskoj knjinici u Mariboru, od kojih se stariji datira na kraj 16. ili poetak 17. stoljea; a mlai u 18. stoljee. Stariji rukopis u katalogu knjinice unesen je kao Cerkvena pesmarica (tako imenovana Prekmurska pesmarica I, stareja), ali takvom naslovu unato, prevladava svjetovna poezija. Na temelju jezika pjesama iz ove pjesmarice, od kojih su neke istovjetne s pjesmama iz Pavlinskog zbornika iz 1644. i iz rbaieve pjesmarice iz 1687. istraiva kajkavske knjievne batine Franjo Fancev je utvrdio da su pjesme "u golemoj veini upravo hrvatske", premda postoje i miljenja prema kojima se zbog elemenata prekomurskoga dijalekta pjesme trebaju uvrstiti u slovensku knjievnost. Zbornik je prepisivalo vie pisara, kroz dui vremenski period, a dosta pjesama koje sadri su starijeg postanja. Premda u ovoj i slinim sauvanim pjesmaricama nije bio obiaj navoditi ime autora pjesama, pjesma Cantio de matrimonio potpisana je - kao autor navodi se Andrija ajti, te godina 1534. Istomu se autoru po srodnosti sadraja mogu pripisati i pjesme Tuim vnogo Bogu i Oenil se je jeden mlad junak. Najdua pjesma ovog rukopisa, spjev u etiri pjevanja o sigetskoj bitki (1566), "pripada meu najstarije literarne odjeke toga dogaaja i moe se smatrati za najznaajniju pjesmu te zbirke" (O. ojat.). Rukopis je dosta oteen i teko itljiv, a na nekim mjestima i neitljiv; rekonstruirana mjesta oznaena su uglatim zagradama.
CANTIO DE RAKOCZIO
Pojdi, verni sluga, pogledaj mi doma, hoem te tatarom, donesi mi glasa. i bodo pitali, ivi smo ali mrtvi, pove njim: robi smo, do kolena v elezi. Pove njim Erdelu, v alost smo opali, velikim orsagom, preleipoj gospodi. V lisicaj so nam roke, jadni smo v temnici, v klade smo velikoj, v Tatarovih rokaj. Bil bi se arcuval za dvanajset jezer, da te pro[kleti] Tatar ni tel posluhnoti. V neznanom orsagi, iroke puine, vodi nas semu-tamu za vnoino peinez. Plaite nad nami, alosni sosidi, ki ste z nami bili dostakrat veseli. Oh, alosni oci, plaite nad nami, ki ste veseli bili, na alost ste opali. Oh, alosne majke, plane ter alosne, plaite alosno za tune sve sini. Polemo vam lista, tunoga, alosnoga, planoga, alosnoga ino ter sunoga. Nemeka velika, obrnjena lica, kako spisani keip [...] 1 obrazo bila. Vre smo pogubleni ino dopelani, zdaj se arujemo ino harcujemo.
Neitljivo
Prosimo, Rakoczi, milostivni gospon, smiluj se nad nami, nad naom deicom. tirinajset jezer bilo nas je robov v Tatarskom orsagi, alosnoga luctva. Osemsto so nas gnali na Rdee morje, kakoti ovice, na velko pogibil. Vupajmo se v Bogi, da e smiluje se, da nas hoe on vun osloboditi z rok. Da se je pisalo jezero i eststo pedeset i sedmo, to alosno leto. Amen.
[PJESMA O SIGETU]
"[. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . .] [. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] akovom turni. Dobro i ti sam zna nae neprijatele, oni bi radi mene pogubili; leihko me zgubijo po hudih tolnaih, da naj verujo, ar me poalujo. Sinko moj dragi Juraj, pojdi mi ta kralju, vu njega tabor k motnomu Dunaju, da bom pisal lista, ino mi pasko nosi na svoje viteze vu Sigetu grado. To sam more znati, sinko moj predragi, da ako sm Car Sigeta posede, da bi Siget bil ves eleza zrezan, ne ostavi ga, neg ga hoe vzeti". Zrinski Nikolau lekmesto mi pojde vu trden Siget grad s horvakom gospodom i z leipim eregom; njega sprevodie horvaka, vogersha, slovenska gospoda. Zrinski Nikolau veselo prebiva sigekimi junaki, z leipimi hajduki, i veselo aka cara Solimana. I listor mi dojde jedna poturica Ino mi pone Zrinskomu govoriti: "Ovo zdaj prezmoni turski car ide, Sigeta grada on hoe potrti ino je nainil pri Pooni gradi Preik bistre Drave svega suha mosta, res njega je prial Carov silen sestranec, k pred njim hodi na dvei mili zemle; more ga razbiti svojimi hajduki". Zrinski Nikolau hrlo gori skoi svojimi vitezmi, z leipimi hajduki,
i pone on pojti po irokom polje, preik bistre Drave hitro mi etuje. Jedno jutro rano, ie pred zorjami, kroto navidie na preklete Turke, ondi je razbie i vnogo dobie, Carovomu sestrancu glavo odsekoe, Z velikim veseljem k Sigeto pojdoe. Te glas mi dojde k caro Solimano, alosten bee za svega sestranca, v alosti ree vernim svojim baom: "Jaz sem tel pojti k motnomu Dunaju, pod leipi Be vara, da to nebo vezdaj, a meni je pojti pod trden Siget grad, ondi je meni m duo spustiti". Vsa Carova sila pod Siget etuje, jedno jutro rano Sigeta zagledae, na irokom poli velike erege i beile ature na vse tiri strani. Z Sigeta varaa junaci zidoe, od zajutra to be noter do veera, kroto se harcujo s prekletimi Turki i vnogo turskih glav ondi doli opa. Hajduci s pukami na jednom rankoli beho zaseli, v jednom skrovnom mesti. Da Turci dojdoe, vse je postreilae, teda se rankoli njimi beho zaprli. Malo ih pogine sigekih junakov, na prvom harci kroto batrivni bee, a car Soliman kroto alosten bee, kaj na jednom harci nitar ne dobie. Amen.
Secunda pars Dobra m gospoda, na kraci vam povem od Sigeta grada, kak smo ga zgubili, da bogme so ga prekroto platili ti prekleti Turci svojimi glavami. Prekleti Turci hitro nainie velike ance svojimi patancijami, poee trti Sigeta varaa, ze vseh tiri strani prekroto hitaho. Patanciji dvei vu Sigetu besta, gda od Sigeta oni vun spustie, ino obeidvei kjedno vun spustie, ne be toga anca, koga ne razmeta. Ino hitri Turci to mi premislie, nikoliko jezer kol bee pripelali zemelske vune iz lepoga pola i njega ance vinie nainiti. Veliko udo varau vinie, kaj z varaa Turkom nitar ne morae, ar velike gore nainili bee z vunom ino zemljom ti prekleti Turci. Vnogokrat mi Car Zrinskomu lista pie i z leipom rejom Sigeta prosae: "Ako li ga ne da, hoem ga sam vzeti, bolje bi ti ga vezdaj z mirom dati". Zrinski Nikolau nikaj se ne mara za turskoga cara veliko proenje, nego se v Sigeti bolje veselie i leipi razum batrivno davae. Kaj vu dne Turci varaa potero, to Sigeanje v noi nainjaho. Kroto se udojo ti prekleti Turci, kaj tomu varau nikaj ne morae. Prekleti Turci to mi premislie, sigeko grabo zaee prekopati.
10
'To mi zaslia Zrinski Nikolau ino mi pojde hitro z Sigeta vun. Z Sigeta hajduci batrivno pojdoe, tih prekletih Turkov vnogo postrelae, kaj onda grabo prekopali bee, malo jih ostalo, vse jo postreilae. To mi zaslia silni car Soliman, kako mu druina ze vseh strani gine. Onda zapoveda dvema svojima baoma, da ona skrb nosita na Siget varaa. Ino tako ree prekleti turski car: "Ako ti je, baa, tvoja glava draga, tako mi vzemi Sigeta varaa, da jas ga hoem sam z janiari vzeti". Skrb mi on nosi, te prekleti baa, lekmesto mi vini grabo prekopati, malo vode v grabi v sigekoj ostae. Lekmesto veseli vsi Turci postae Ino poee sigeko grabo zakopati z vunom ino zemlom, na vse tiri strani. Na jagno pojdoe sigeki junaci, s pukami ondi vnogo postreilae. Dobri Sigeanje batrivno se draho, vnogo turskih glav ondi dolu opa, Sigeta grada pronjom ino molbom silnoga Cara vero zalagajo. Velika nesrea vu Sigetu posta, ar preklete vune nemree vkonati, ni prahom ni ognjom nemree zagati, ni s patancijami nemree razvaliti. Zrinski Nikolau lista bee pisal Ferdinando kraljo k motnomu Dunajo: "Ovo ti vezdaj jas na znanje dajem, da hoem vara Turkom ostaviti.
11
I to te prosim, kral Maksimilijan, ako e zroiti Sigeta varaa, etuj vezdaj ti Sigetu na pomo, ako ne e, kralj, kvara vadluvati. Ar so vso grabo okoli opustili, v grabi je vode ne nikaj ostalo. Okoli varaa grabo so zakopali z blatom ino z vunom ti prekleti Turci". Lista mi je prijel sam kralj Ferdinand ino mi pone gospodi govoriti: "Pojdimo mi vezdaj Sigetu na pomo, ako hoemo vu njem prebivati". Gospoda poee tolnae initi ino poee kralju govoriti: "I kaj vezdaj fali Zrinskomu Miklou, vede smo vse dali, kaj je godi prosil. To dobro znamo, kaj Sigeta ne vzemo, to se je sporo v Sigetu prestrail. Da akajmo mi pri Dunajo Cara, ne zgubimo glavo pod Sigetom gradom". Zrinskomu nazaj Ferdinand otpisa: "Ovo sem pisal Hercegu, bratu memu, da bi on etuval na pomo tebi od Nemkoga Graca dolu g Bogoviu". Zrinski Mikloo lista donesoe, i sam ga prije ino vetak ree: "Batrivni bodite, sigeki junaci, hoe nam vezdaj Gospon Bog pomoi". Vsaki den gledae Zrinski sam pomoi, ni jednoga nigder nemree videti nego same Turke, ke vsak den harcujo, ki vsak den varaa premono terejo. Jeden baa pojde k caru Solimanu ino mu pone glasom govoriti: "Hoe li nas vsei ovdi pogubiti, vre nas je zginolo ve od pet jezero,
12
Ie smo i zdaj varaa nei vzeli; vnogo smo ga mi s pukami potrli, malo nas ostane, doklam ga vzememo, Sigeta grada i z varoom navkup". Lekmesto Car bae vini glavo vzeti ino tak ree Car dvema baoma: "Vi dva sta od davnja meni se touila na Sigeta grada, na njega hajduke. Verujta meni, vi dva baa moja, doklam mi jeden bode vu ivoti, da ga ne ostavim jaz Sigeta grada, ar mi ve druine nigdar ne pogine". Te jeden baa, na koga je preporoil, skrb mi on nosi na Sigeta varaa, kmesto mu vini na jagno vdariti; do tretjega dneva varaa jagnie. Nigdar veke jagne nie nemre znati, ar oni ne stae ni vu dne ni v noi, a kralj vidie, sigeki junaci da se z varaa ne mogo braniti. Z varaa pojdoe, Turkom ga ostavie, da bogme so ga predrago platili: nikoliko jezer Turkov pomorie, jednoga baa s puke prestreilie.
Tertia pars Dobra m gospoda, do konca posluajte velike alosti, prevelika kvara, kako pogino sigeki junaci, njimi pogine dober Zrinski Miklo. Zrinski Nikolau bee pisal lista Ferdinando kralju k motnomu Dunaju: "Da nas ne ostavi[] vu Sigetu gradu, ako si zdalka Vogerskom orsagi.
13
Tak li si, Ferdinand, ti meni obeal, ze vsom orsakom velikom gospodom, da zdaj vidimo, da me pogubite, da hoete me skoro poaluvati. Nesi tel pojti varau na pomo, ja sem ga ostavil; da ako hoe grada obraniti, tako etuj vezdaj ino mi pomozi vu Sigetu gradu". Dostakrat mi Car Zrinskomo lista pisal i z leipom rejom Sigeta prosae: "Ako li ga ne da, hoem ga sam vzeti, bolje bi ti ga vezdaj z mirom dati". Zrinski Nikolau dva neprijatela imee, jeden mi bee v kralevom tabori, drugi mi bee pri Hercegu v Meimorje, da ne em zato vun imenuvati. (Taon) 2 Morete i sami to vi dobro znati, zakaj i mala deca dobro znajo, po hudih tolnaih lehko pogubie Zrinskoga Mikloa vu Sigetu gradu. Dvei veliki gori nainili bee, ino z Sigeta nemree vugati, ar preklete gore ne more razvri, nijednom metrijom ne morae vugati. Sigeto grado kroto zmilavajo, kako bi oni gore razmetali, jedno temno no gore zasipae nikoliko tunji pukenoga praha. Jedno jutro rano na jagno pojdoe, na velikih gorai vnogo Turkov bee, pukenoga praha vu goraih vugae, Sigeta grada prekroto jagnie. Velike gore vse praih razmetae, vnogo janiarov ondi pomorie.
2
Ime u zagradama, za koje pjesnik kae da ga ne eli "vun imenuvati", dodao je prepisiva.
14
Lekmesto Turci zaee kriati, ar je praih bee predalko raznosil. Oh, ta nesrea, jeden Nemec odskoi z Sigeta grada k caru Solimanu, ondi mi poveda vso sigeko jakost i gde praih stoji vu Sigetu gradu. Bato poveda, k naj veka bee, tako govorjae: "Ako njo prokopa[], hoe vzeti, Car, ti Sigeta grada". A kaj Car vini? Tolnae mu prime. Lekmesto mi Car i to mi premisli, ino mi vini mosta nainiti, ino mi vini v noi pohajati, po njem zaiee na jagno hoditi. Ino mi posla nikoliko janiarov, k mi lekmesto bato potkopae, pukenoga praha tam vnogo vugae ino mi tako bato razmetae. To neso znali sigeki junaci, kaj bi janiari bato potkopali. I janiarje praha pod batom vugae, bata se razmeta i vsa se rasipa. Vu bati bee sigeki pukeni praih, velika alost ivomu loveko. Praih se ondi vuga, vse razno razmeta, sigeki junaci pod nebom leitae. Sigekih vitezov ondi malo osta, koteri so zdravi, ie ih je petsto bilo. Oni se zapree vu notreinji zidan grad ino g Boguvi silno zdihavajo. Quarta pars Kako Turci vidie sigeko pogibelnost, Sigeta grada veliko rasipanje, lekmesto oni vsi gori zakriknoe "Hala, hala, hala" s tem velikom glasom.
15
Na jagno vdarie ti prekleti Turci, batrivno idoe k sigekomu gradu. Carovi janiarje sami ga jagnie i noter tekoe, noter se zapree, Segeta varaa vu etrtek vzee. Zrinski Nikolau notri v Gradi bee, z dobrimi vitezmi veselo akae te svoje smrti, k nam je strpeti. Ino mi pone Zrinski v petek veerjati, dobre viteze vini vse zezvati, ino mi pone batrivno govoriti: "Veerjajmo vezdaj, m leipa gospoda, Zutra do te dobe hoemo veerjati pri Gospodni Bogi, vu njegovoj zmonosti. Veselo akajmo mi te nae smrti, k nam je strpeti za kransko vero. Nikaj se ne vupajmo mi vu nae kralje, nego vu Kritui, k je kralj vsem kraljem, more nas obraniti od hudih poganov. Ne alostimo se, neg veseli boidmo". Zrinski vu soboto rano se oblee, on leipe svite atlac k sebi pripae, dvei viteki sabli na roke poloie ino takaje taraskoga ida. Onako pojdoe, z dobrimi vitezi, a v rokaj mi drae gologa bodaa. Onako govori sigekim junakom: "Nosa zdaj gori, sigeki junaki, Ne dajmo se mi zato zdaj poloviti, kak jedne pience bodo nas lovili. Nego veselo na sable pojdimo, onak pomerjemo, z Boga se ne spozabimo". Jeua zakriknoe sigeki junaki i vrata otpree; Zrinski naprej [ide]. Kod je godi iel, vse doli letee, vnogo turskih glav ondi doli opa.
16
Kak oni gsti de s pukami hitae, sigekih junakov vnogo postreilae. Sigeki junaci nazaj se vrnoe i vnogo janiarov ondi pomorie. Zospet mi pojde dober Zrinski Miklo: "Vezdaj, vitezje, veselo pojdimo, nazaj se vrnimo, veselo pojdimo, polgi nae vere veselo pojdimo". Zrinski Nikolau i treti mi pojde, z dobrimi vitezmi, bodaa drei, kod je godi ial, vse doli letee. Od Sigeta grada dalko se odsee. Oh, ta nesrea, janiar ga streili vu viteko bedro, Zrinskoga Mikloa, na konji sedei, z bodaom seikae, a drugi ga streili vu viteke prsi. Prevelika alost, gda treti ga streili, vu viteko elo ober samoga lica. Doli opadne na to rno zemlo, ondi ga popae ti prekleti Turci Ino mu na mesti glavo odsekoe ino jo ponesoe k caro Solimano. Zrinskoga vitezi vnogo se sekae, preklete janiare vse je postreilae. Zrinskoga glavo gda pred Cara donesoe ino je pred Cara na zemlo poloie, kak jo Car zagleda, kmesto se zaplaka ino mi pone tako govoriti: "Zrinski Nikolau, ja sem to dobro znal, kaj hoe tak ti v Sigeti hoditi. Vede sem jas tebe lepo Sigeta prosil, da bi mi ga bil dal, ne bi tako hodil. Jas sem tebi obeal Vogersko kralestvo, da bi ti kraluval vu njem vekvekoma. Neisi veruval me Carove reii, nego si zaman mene, Zrinski, vrgel.
17
Oh, hudi vi moji prekleti janiarje, da bi mi ga bili ivoga dopelali, vse bi mu bil prostil, kaj god je vinil, ie bi ga vinil vogerskoga kralja. Ar bi se tomu kralestvo vdalo bole neg nemkomu Ferdinando kralju, kaj je tako verno sv glavo pogubil polgi kranske vere Vogerskom orsagi. Vzemite jo vi, moji janiari, ino jo nesite Ferdinando kralju 3 [. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] [. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] [. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] vem, od cara Solimana i od njega smrti. Gda v soboto vzee i Sigeta grada, ondi kralj do veera kroto obeteae, V nedelo do pol dne Car paro (duo) 4 spustie. Oh, Boe jedini, vetri zaee pihati, velike tabore kroto razmetae, bele ature na vse tiri strani. Pod Sigetom pogine prvi Carov sestranec, za njim Car jednomu bao glavo vsee, drugoga pak pod Sigetom s pukom prestreilie. I sam turski Car paro (duo) ondi spusti. Nikoliko jezer Turkov pomorie, koterim rauna nie nemre znati. Nei je ni pod jednim gradom toliko poginolo, nego pod Sigetom vnogi pomorie. I nae gospode ondi vnogo poginolo, horvake, slovenske, vogerske gospode, nemke, lenelske i ehke gospode i dobri vajdove z dobrimi junaki.
3 4
U rukopisu nedostaje jedan ili vie listova. Objaenjenje rijei para u zagradama - dua - dodao je prepisiva.
18
Ma leipa gospoda, na kraci vam poveim od Sigeta grada, od cara Solimana, i od dobrih junakov, od Zrini Mikloa, koga so zaeli od davnja aluvati. Zrinski Nikolau s toga sveita preminol, za sobom je poten i dober glas ostavil, gda bi se pisalo jezero pet stou let, da to nesreno esto 5 leto bee. alosne pesmi vezdaj nam se pojo, a prvle so se nam veselo speivale. Zato prosimo vsi Gospodna Boga, da nas obaruje od hudih poganov. Amen.
Izostavljena je brojka ezdeset.
19
CANTIO ELEGANS AD NOT. DICSR

Da dii i hvali m dua Gospodina Boga vu vsem: s pesmami lepimi speivaj, dokle si iva na zemli. Nemaj vupanja vu ludih ni v nikakvoj stvari, v modrosti niti v jakosti, ni vu sveckih kralih, ar zvelianja nej nigder neg lepraj pri Bogi zato se lepraj v njem vupaj, bo iveila v Nebi. Dua premine vun s tela, k je z Nebes bila dana, telo je zemle stvorjeno, zospet mu pojti v zemlo. I misel nam e od vetih zginoti ode vseih, tada blaenstvo nam od Boga pride dolu z Neba, od Jakobovoga Boga, naega vupanja, ar Nebo, Zemla i morje stvorjena so od Boga. Pravico on vsegdar uva i vekveke povekava, vse nazlobnike potere i te nevolne pomaga. I vse lane on nahrani, robe oslobodi, slepcom oi on ozdravla, hrome gori zdigne, pravine prekroto lubi i potnike vodi, sirote vdove pomore, grenike pogubi. Kraluje na Gospodin Bog vekivekoma v Sioni, udnim velikim inenjem skauje svojo miloo proti vsake fele luctvu i takaj porodu. Zato mi diimo njega, rekoi vsi vetak: Blaen boidi na Otec Bog, navkup sveti Sin Bog, dri nas vseih v pravoj veri, Sveti Duh, Gospon Bog. O, sveto Trojstvo, jeden Bog, mi tebi hvalo zdajemo, zato kaj si nas ti prijel vu tvoje spoznanje sveto. Zapisal si nas v tve knige, me te tvoje verne, ne daj nam dvojiti vu tom, daj nam pravo vero, da batrivno na pitan den stojimo pred tobom, da te vu priesnom itki hvalimo vsi v Nebesih. Amen.
20
DE OCTO BEATITUDINIBUS. Math. 5.

Nasleduvae vnoina luctva Kritueva uda, ar vnoge betene on ozdravluvae. Gda Gospodin Bog vnoino luctva bee vidil sobom, on gori ide na te Taborski vrh. I ondi sedi, ter apostolje vsi k njemo pridoe. Vuivi on nje, tak njim govorjae: "Blaeni, k so v duhi nevolni, v srci se aloste, ar nebeski orsag njim se bode daval. Blaeni, k so mirovni ljudje, i nje preganjajo, ar svete zemle vsi ladavci bodo. Blaeni oni, k s plaem krie, k Bogu zdihavajo, za kaj od Boga veselje primo. Blaeni lani ino ti edni te svete pravice, ar bodo siti te Boe miloe. Blaeni oni, k so milostivni, nad drugim se smilujo, ar vsi od Boga miloo dobijo. Blaeni, k so istoga srca i vere so prave, ar oni v lice Boga bodo vidili. Blaeni so vsi, k mir spravlajo, i bodo se zvali po pravoj veri t sinove Boi. Blaeni takaj, k posluajo njega svete rei, te je zdrajo ino kre nje ivo. Blaeni bod'te gda za Kritua ljudje vas nazlobujo, ino vas psujo i zme sebe vas gone. Teda se zato vi vsi radujte ino se veselite, ar va najem jest v nebeskom orsagi". Evangelista, te sveti Matej, te rei je spisal vu svojih knigah, vu tom petom deli. Da to blaenstvo od Boga dobimo, vsegdar ga prosimo ino ga verno vsi z srca hvalimo. Amen.
21
[ALOSNO VIDIM GRLICO...] 6

alosno vidim grlico pijo mi motno vodico, potlam jo vidim sedeo na suhom dreivci vrhonci. Daj, komu bi se ne smiluval, kako je tuno sedila, peroti bee spustila, glavo k zemli naklonila. to si ga hoem jaz rei, ako te zgubim v nesrei, nigdar nebom veselei, nego tem bole tuei. Ravno kak ona grlica, toil se bodem od srca, ako te zgubim, roica, v zloj voli bodem do konca. Toi mene lice moje gledajo tuno grlico, od velikoga dreselja spuajo svojo duico. Glih kako ona grlica poleiva skuzami m lica, gledajo na te, grlica, smilena moja ptiica. Vnogo sem sveita jaz hodil i vnoge gospe sem vidil, ali neisem takve vidil, ko bi tak lubil kak tebe. Milenja tvega jaz ne znam, kaj misli mene tunoga. Veselo vsigdar prebivaj, kako papinga popeivaj. Zlati moj dragi prstanec, mojoj mladosti tuni venec, prosim te za Boga, mladenec, vini milenjo memu konec. Junak, o moj tuni venec, divojki zlati prstanec, kaj sem zgubil grlico, smileno mojo divojko, Ti si zmed z roic zebrana, istom koronom koronjena, jo roua nesi vtrgana, memi srcu za jutra[...]na. Podigni k meni glavo sv, naj spuam mojo duico, da naj kjedno preminem s tom mojom tunom grlicom. Koga tu[gu]jo v noi, vu dne, kak tuni car vu temnici, k meni se, luba, obrni i zmoi suzami prsi. Prosim te vezdaj za Boga, ne tui mene, grlica, odvrzi t alost svojo i primi veselje k srcu.
iznad prvog stiha: Cantio. Alia.
22
Ar hoe najti luboga, ne toi me njim, grlica, k te hoe razveseliti, to tvoje srce z oima. Tak hoe biti vesela, glih kak si godi plakala, oh, tuna moja grlica i mega srca luba m. Veselim glasom bo peila, glih kak si godi plakala; ne tui me ve za Boga, oh, tuna moja grlica. Nitar je vsa tvoja tuga, listor si zmisli za Boga, velika luba od srca, oh, tuna moja ptiica.
Ar ona za to ne mara, nego tem bole plakala, suzami sebe smivala i telo svoje trgala. Zatem je vre dokonala i duo svojo spustila od velikoga dreselja, oh, tuna moja grlica. Vezdaj mi z Bogom ostani, z mene se nigdar ne spozabi, mene vsigdar na pameti mej, kako papinga popeiva[j]. Bog ti daj itek vekiveni, da mene za tobom vzeme, da te ne bom nasleduval, tvojega tunoga itka. Amen.
23
[TUIM VNOGO BOGU...] 7

Tuim vnogo Bogu i kriim jaz k ludem: za vnogo hudobe ne nahajam vekega neg je pijanina, ar vse zlo nje shaja. O Gospodne Boe, kak stvorjenje tvoje prod tebe smei stati, kako si milostiv, nemrem premisliti ni z jezikom rei. Glede na pijance okom tvojim, Boe, po njihovi grehi za tve krvave rane, ke si za nas vinil visei na krii. lovik se zapoji i pamet pogubi, smrtne grehe vini, dua mu je mrtva, teilo malo ivo, ne znajo kaj ini. Ar kada je pijan, svega prijatela, gotov ga je buiti ne spomenoi se na tve sveto ime, gotov ga je vmoriti. Nakrivo on glede, huda smilavajo, z jednoga dva vidi, zvrti mu se pamet, zblodijo se oi, v noi svetlost vidi. Poglejmo na ludi priproste pameti: kada so pijani, vogerski, dejaki ino vsakojaki oni jezik znajo. Pitaj ga treznoga, slovenski ne bo znal Otecnaa zrei, ni pameti neima; a kada je pijan, zveizde ti bu brodil. Za greh se plakae, da ga vino zage, da mu srce gori; akaj ga na treznom, pitaj ga kaj je vinil, ree: pozabil sem. Na to mu gdo ree ali ga zlo poglei, gotov ga je vraziti, ne spametuje se na tve sveto ime, gotov ga je buiti. Kmesto lilke zganja, ne zna govoriti, v grehi se ne tima, na vse zlo je gotov. Reci mu: pijan si, srditi se hoe.
7
iznad prvog stiha: Cantio Alia.
24
Govoriti nemre, jezik se mu vrti, oi zatiskavajo. Kad zaspi, pitaj ga: kaj si senjal, vezdaj ree: pozabil sem. Krivo klubok nagne, sekericom maja, tima da je junak. Da gda ena pride, lehko ga oblada, ar sam doli spadne. Oh, koliko jih bee, k po pijaninji sve glave zgubie, na praznost etujo i na ludomorstvo, gda je lovik pijan. udo je veliko, otkud on to ima, ves sveit mu se vrti, vso jakost on zgubi, dva, trije ga pelajo, noge mu ravnajo. Posluajte, bratja, udna dugovanja, kotera sem vidil od tih en pijanih, da kada jo vidim, kroto se je straim. Peu na stran vre, vlasi na nos visi, z oih suze toi, jezik se ji vrti, kroto govorliva, kak suha trlica.
V blati se valae, stati ne mogoe, kod neimu ivine. Gda se zdigne, tima[m] da je skunja, potlam vidi[m] eno. udom se udojem nad tim enskim spolom. Oh, lublena bratja, da bi vraga vidil, ne bi runejega neg eno pijano. Vkaniti jo lehko, na zlo obrnoti, ar pameti neima. Zato enam velim: uvajte se vina kak neprijatela. Doklam vina nei be, sramote nei bee, a kak vino dojde, posvud je je dosta. Kako tou, Bog, trpi? K se hoe habati vsakovaki grehov, naj se vina haba. Gda vina nei bee, na dobro idoe, sreno ino verno. Zato i jaz prosim vse moe i ene: uvajte se vina. Moem sekerico, enam kodilico, toga se drite. Amen.
25
[OENIL SE JE JEDEN MLAD JUNAK...] 8

Oenil se je jeden mlad junak, dopelal si je gospodarico, ko on tak lubi kako sam sebe i s leipom reijom vetak ju navui: "Draga m ena, gospodarica, da naj je te Bog zdaj vkupe spravil, navuk ti dajem, al ti ga ne bodi, poslujni vezdaj, kaj o pred te dati. Ako gda, ena, tebe zezovem, boidi mi sporu odgovarjala, ar i se bude ti raskazala, k bodo vidili, opotajo te i tebi reko: hoholnoga spola. Ako na gosti naj to bode zval, tako tvoj jezik retko govori, ar i budeva oba guala, k bodo vidili, opotajo te i tebi reku: rakuliva ojka. Ako ti bom mogel suknjo kupiti, ti v snaigi bude suknju drala, ar i bu suknja s tebe visila, k bodo vidili, opotajo te i tebi reko: cusravo povesmo. Ako gda, ena, na pot pojdeva, ti svojo suknjo na me ne deivaj, ar i budem jaz tv suknjo nosil, k bodu vidili, opotajo me i meni reko: enskoga somara. Gda jednim potem oba pojdeva, ne boidi pred me naprej vhajala, ar i bude ti pred me hajala, k budu vidili, opotajo te i tebi reku: prez hama erbica.
8
Iznad prvoga stiha: Cantio Alia. Ad notam.
26
Ako nam gostje k hii dojdejo, ne odgovarjaj nitar tem gostem, ar i budeva oba guala, k bodu vidili, opotajo te i tebi reko: imona rithara. Ako gda vunka na plac pojdeva, tam se ne krmaj ni se ne tancaj, ar i se bude ti tam krmala, k budu vidili, opotajo te i tebi reko: imona rithara. Na mali itek, malo marico, ne boidi ludem t razdavala, ar i bude ti ludem razno davala, k budu vidili, opotajo te i tebi reko: praznoga koara. Vino batrivo doma bo pila, ali na krmo ne bo hodila, ar i bude ti pijanuvala, k bodu vidili, opotajo te i tebi reku: iroka stucija. To nae stanje isto da dri, malo hiico gosto pomeitaj, ar i bude ti smetno drala, k bodo vidili, opotajo te i tebi reko: vtragliva licija. Draga ma ena, gospodarica, vezdaj ti povem: tvoje vgreenje, ne budem trpel tvoje vgreenje, ar i vgreenje tvoje bom trpel, k bodu vidili, opotajo naj i nama reko: kurvina stara sin. Ako ti prime moje beseide, jaz vse me kine tebi o dati, te bude meni moje veselje; k budo vidili, veseli bodo 9 i nama reko: blaena hinika.
U ovoj se pjesmi izmjenjuju oblici bodo, bodu, budo i budu; nije rije o tiskarskoj pogreci.
27
Ako ti moje reii ne prime, Bog te ne mentuj dobre palice ni itke ibe na tvoje teilo i tvega lica velikoga pota". Amen.
28
CANTIO DE MATRIMONIO
Dobri hinici, vi posluajte, svega se reda leipo navite, i zroka ktomu vi se navite, vu istoi se kroto zdrite. To sveto hitvo nitar nei drugo nego istoa i vsa dobrota, pravo jedinstvo, dano od Boga, i polgi pravde lubeznost ista. Gda Bog Adama na zemlo stvoril, k svemu ga keipo primerna stvori, vu paradiom njega postavi i itek njemu ondi ostavi. Ar vsake stvari tuvaru bee, lepraj kaj Adam pres njega bee, k njemu primerna tuvarua nei be. Na to Otec Bog tak govorjae: Nei dobro loveku samomu biti, potrebno mu je tuvaruu biti, k njemu primerjen tuvaru biti, zato mo pomo imeimo stvoriti. Bog vu Adama sen velik pusti, v paradiomi njega zavuspi i v njega rebro sv roko pusti, rebro mu vun vze i Eivo stvori. Eivo k Adami Otec Bog pela i eno njemo sam imenova. Adam, kak vidi, lekmesto pozna, nad njim se srcem kroto zraduva. Lekmesto ree: Ta kost je m kost i veto teilo moje je teilo i z mega teila. Govorim veto, zato jaz sebe njej dati hoo.
29
Zato roenike lovik ostavi, oo i mater nastran ostavi i k svojoj eni on se pridrui, oba bota teilo, jedna krv. 10 Zato nei drugo to sveto hitvo, neg je jedino i kroto dobro, od Boga dano to tuvarutvo i polgi pravde isto jedinstvo. To sveto hitvo Bog je napravil, v paradiomi sam je potrdil, z aldomaom je tak zapeatil, za tretje zroke bogme to spravil. Za prvi zrok je za poroenje, anelskim koroem na dopunenje i svetoj Crkvi na potrenje i za deico gori shranenje. Zato Gospon Bog nje blagoslovi, vu dobroj voli to re govori: Narojajte se ino se ranite, iroko zemlo vso napunite. Za drugi zrok je zato naprav[il] toj mokoj glavi njemu k pomoi, njega zloj voli kroto k pomoi i vsem dugovanji njemu k lehkoi. Ta moka glava pred njom da bode, i ena njega i njim da bode, i vu zloj voli lehkota bode, vu vsem dugovanji pomo da bode. Za tretje zrok je Bog potrdil nje krhku loveku na pobolanje, pogano itko na odurjenje i od praznosti obaru[vanje]. Zato loveku to treba znati i z bojaznostjom nam se roditi,
10
oba botta teilo jedna kerv - ispala je rije jedno: oba bota jedno teilo, jedna krv.
30
na pomo si Kritua zvati i od praznosti sebe zdrati. Vre posluatje, dobro razmejte, svoje esti se vi ne zabite, trebe je navkup da se lubite i polgi pravde isto ivite. Moke je glave to est, da se skrbi i svojo eno da kroto lubi i s pravom mokom on da jo rani, kako sm sebi, ar ti jo lubi. I svojo eno na dobro vui, ne opota jo, neg jo pokara, ne oduri jo, nego jo lubi, i druino sv na dobro vui. enske je glave tou nje potenje, da svega moa krotu potuje i da ga lubi, gospodinom zove, njemu pokorna vu vsem da bode. Svemu gospodinu hio da uva, na njega marho pasko da nosi, preje ni tkanja neima zabiti, druino sv na dobro vuiti. Na sv deico pasko da nosi, z velikom radostjom gori oshrani, zmonoga Boga arti se boji i na vse dobro arti se vui. Hitvo Gospon Bog sam blagoslovi i njima itek ondi potrdi, dugo ivlenje med nje postavi i vu orsagi svetom koroni. To sveto hitvo Bog je napravil i svadbo Kritu sam obeselil, sam sobom bodo ondi potrdil, i udom ondi nje obeselil.
31
Vodo na vino ar on premeni, svadbo Kritu tak obeselil, hinikom takaj on posvedoi, da nje e vsigdar obeseliti. Izda je lepraj sam on pomonik i v pravom hitvi dobri hranjenik, od vraje skuse sam obranjenik, od neprijatelov osloboenik. Blaeni oni, k se Boga bojo i s pravom verom njega prijemlo, zapovid njega isto zdrajo i svojom mokom k pravo ivo. Tak bode tebe, ki se Boga boji i s pravom mokom k sebe ivi, i tvoja ena, k tebi primerna, v hii ti bode kako roden trs. Tvoja deica zrasto ti gori, okolo stola leipo se spravijo, kako olike gingave ibe, vu pravoj veri gori se shranijo. Tak lepo loveka Bog blagoslovi vu vsako dobo, k se ga boji, kakoti David v knigaih oltarski leipo je spisal v molitvaih svojih. Blagoslovi te vinji Gospon Bog i da potrdi vu pravoj veri, da sinom svojim ene bo vidil i sinom boim ti se bode zval. To pesen spravil, leipo jo zvril, Andreas ajti vu dobroj voli, po Krituevom na sveit roenjei jezero pet stou trideset v trtom. Ocu Boguvi vsegdar bod hvala, i sinu njega Jeu Krituu, lih ravno takaj Duho Svetomu, Svetomu Trojstvo, jednomo Bogu. Amen. Amen.
32
[ZORJA MOJA, ZORJA PRVOGA VREMENA...]11

"Zorja moja, zorja prvoga vremena, ne zabi se z mene, z mojega imena. Mene si vugodna kak oni leipi hlad, k anelom spodobna, moj cvetek leip i mlad. Da bi mi videti tvega oka pogled, da bi mi videti tvojo leipo mladost, Mogel bi se skriti sluga od radosti i mogel bi imeti tuge ter alosti. Izgubil sem oi i srca milenje, da bi ne bil poznal, blaen bi se bil zval. Ar svoj mali itek malo kaj ne vkonam, da sem lubil tebe, neisem se te tuil. Poklon ti povraam, gde godi hodim jas, ar neimam pod nebom, k bi me obeselil. Ar radost pogubi i srca veselje, od radosti ne mogel vu to zemlo pojti. Ne morem gledati, da te drugi lubi, zato hoem pojti rez rvleno morje. Gda suho drevo precvete, teda k tebi pridem, i gda morje presejne, teda k tebi dojdem. Ostajaj mi zbogom, oh leipa luba m, da ne e m biti, pojdi za drugoga." "Pojdi si mi zbogom, oh leipi lubi moj, ar jas sebi najdem lepega od tebe." To je pesen spravil jeden mladi dijak. Srce mu se toi za leipom lubom svm. Amen.
11
Iznad prvog stiha: Cantio Alia.
33
[TUIL SE JE JEDEN MLADENEC...] 12

Tuil se je jeden mladenec, svojoj luboj vetak plakae, gda jo vidie, veto pesen spravil bee. Vetoj pesmi vetak plakae, da se na smrt on dati hoe za svojo lubo, ar vre pokoja nemae. Prvoj luboj ime Dorica, gledi kako jerebica ptica, rnima oima, lica ima kako papinga. Drugoj je pak ime Barica, hodi kako prepelica ptica; prelepo hinca, gde ji dajo piti vinca. Tretjoj je pak ime Anica, oi ima kako papinga, leipa, visoka, junake vsigdar spomina. trtoj je pak ime Jelena, da bi to dal, rada bi vzela, za junaka pola, s kem bi vu dne, v noi vese[lila]. Petoj je pak ime Katica, leipo se skae kako snehica, dobro spod[...] [...], da bi bila hie zgornica. estoj je pak ime Lucea, ona [...] [...], mono zdihava [...] vidi mladoga junaka 13 [. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .] 14
12 13 14
Iznad prvog stiha: Canto Alia. Ad Notam. Ovim se stihom zavrava posljednja sauvana stranica Prekomurske pjesmarice I.
Prema fotokopijama rukopis deifrirali Olga ojat (Zagreb) i Franz Leschik (Bochum). - Ova je pjesma prenijeta u obliku koji joj je dao zapisiva, tj. nije podijeljena u stihove.
34
RJENIK
Sastavila: Olga ojat aldoma - likovo; pie kojim se slavi zavreni posao ar, arti - jer bata - skladite streljiva; bedem, opkop; utvrda batriven - hrabar, smion, sran; batrivno, batrivo - hrabro, smiono, srano; veselo besta (dual) - bijahu, bjehu beteen - bolestan boda - handar, jatagan, dvosjekli ma broditi - razmiljati, razmatrati budeva (dual) - budemo buiti - ubiti cantio - pjesma, popijevka Cantio alia. Ad notam - Pjesma (popijevka) druga, na notu (prema napjevu) Cantio de matrimonio - Pjesma (popijevka) o braku Cantio de Rakoczio - Pjesma (popijevka) o Rkczyju Cantio elegans ad not.[am] Dicsr Lijepa (otmjena) pjesma (popijevka) na notu (prema napjevu) Dicsr (ma. dicsr - hvaliti, slaviti; pohvala) cusrav - poderan, rastrgan i - ako inenje - djelo rakuliv - brbljav rez - kroz; do rvleno morje - Crveno more da = gda - kad dejaki - latinski den, pitan - v. pitan den De octo Beatitudinibus - O osam blaenstava dier (ma. dicsr) - hvaliti, slaviti; pohvala diiti - slaviti dijak - ak; onaj koji je izuio kole i poznaje latinski jezik dobiti - zarobiti dokonati - umrijeti dopelati - dovesti dostakrat - mnogo puta, esto dreselje - tuga, alost druina - ukuani; sluinad; ljudstvo (u vojsci) dugovanje - dogaaj; stvar Dunaj - Dunav; Be fela - vrsta gingav - slabaan, njean; tanak glavo vzeti - pogubiti, smaknuti gledati - izgledati, oekivati glih - jednako gora - [?] gori oshraniti, gori (se) shraniti othraniti (se) gori zrasti - uzrasti, narasti gospoda - vlastela, plemii; velika gospoda - velikodostojnici, magnati graba - jarak, opkop, prokop grad - tvra, utvrda; grad utvren zidinama, fortifikacija guati - (mnogo) priati habati se - uvati se hajati - ii, hoditi hajduk - vojnik; junak hala - turski uzvik ("alah" = "boe") pri juriu (B. Klai) harc - boj, bitka; harcuvati se - biti se, boriti se hincati (se) - ritati se, skakati, poskakivati, natezati se (s kim) hitvo - brak
35
hitati - bacati; pucati hia - kua; hiica - kuica hinici; hiniki - brani drugovi, brani par, suprunici hoditi - provesti se (loe), proi se (loe), dogoditi se hoholen - ohol hud - lo, zao; huda - zlo; hudoba - zloa ino - i (veznik) ie - jo izda - sad jagna - juri, napadaj, nasrtaj; jagniti juriati, napadati, nasrtati jas, jaz - ja jega - njega jezero (prema ma. ezer)- tisua ke - koje keip - lik, slika ki - koji kin - blago; ures, nakit kjedno - najedanput, ujedno, zajedno klubok - vrsta mukoga pokrivala za glavu (klobuk) kmesto - odmah, smjesta kod - kao to, kako korona - kruna; koroniti - kruniti koro - kor, zbor koteri - koji krmati se - povlaiti se po krmama, pijanevati, opijati se kre - prema po; kraj kriati - vikati, vapiti kroto, krotu - jako, veoma, vrlo, estoko laen - gladan ladavec - vladar lehko - lako lekmesto - odmah, smjesta lenelski - poljski lepraj - jedino, samo; upravo licija - [?] lih - a; osim toga, pored toga lilek - [?]
listor - samo, tek luba - draga; lubi - dragi, mu lubeznost - ljubav m - moja marha - imovina, imutak (dem. marica) mega - mojega mej (2. l. sing. imper.) - imaj memi, memu - mojemu mentuvati - osloboditi; liiti metrija - vjetina; nijednom metrijom ni na jedan nain mono - jako, silno morae - mogahu nahajati - nalaziti naj - nas na kraci - ukratko naprej vhajati - pretjecati, ii ispred nekoga na smrt se dati - ubiti se navidie - naioe [?] navkup - zajedno; uzajamno nazaj - natrag ne, nej - nije Nemeka - Njemaka nemre - ne moe; nemrem - ne mogu; nemree - ne mogahu nemki - njemaki ne em - neu nigdar - nikada nigder - nigdje nikaj - nita nie - nitko nitar - nita noter do - sve do oba bota (dual) - oboje ete biti obarovati, obaruvati - uvati, ouvati ober - iznad, ponad, povrh obeseliti - obradovati, razveseliti obeteati - oboljeti obladati - svladati, nadvladati obrnoti (se), obrnuti (se) - okrenuti (se); navesti, skloniti (na zlo) od davnja - odavna, ve dugo odsei se - odvojiti se, udaljiti se
36
odskoiti - uskoiti (iz vojske), odmetnuti se olika - maslina onak(o) - ovako, tako opustiti - ispustiti orsag - drava, zemlja; orsaka velika gospoda - dravni odlinici, plemii, magnati opotati - osramotiti, narugati se; opsovati otpreti - otvoriti para - dua paradiom - raj pasko nositi - brinuti se, uvati, nadzirati, paziti patancija (patantija) - lumbarda, granata pelati - voditi peroti - krila pihati - puhati pitan den - sudnji dan pogibelnost - pogibija pogubiti - izgubiti; glavo pogubiti poginuti pohajati - prelaziti pojti - poi, otii poklom - dar, poklon polgi - prema; za pomerjeti - poumirati, izginuti pomoriti - poubijati; poginuti, izginuti popasti - uhvatiti, zgrabiti pot - put potlam - poslije, zatim potrti - sruiti, razruiti, razvaliti, razbiti, unititi povedati - rei, kazati, pripovijedati, ispripovjediti pozabiti - zaboraviti praznost - blud; preljub predrago - preskupo prekroto - preteko, prejako, veoma, estoko pres - bez presejnuti - presahnuti prestreiliti - ustrijeliti prijeti - primiti
priesni - budui, dojdui puka - puka; top quarta pars - etvrti dio raskazati se - raspripovijedati se [?], "razglagoljati se" [?] ravno - upravo razmetati - razruiti, unititi Rdee morje - Crveno more rihtar - sudac (naelnik); ili: mali ritar, tj. opinski sluga koji po selu oglaava (bubnja) novosti (V. Novak) secunda pars - drugi dio shajati - proizlaziti shraniti - othraniti, odgojiti skauvati - iskazivati skrb nositi - brinuti se skusa - iskuavanje skunja - iskuenje; prikaza skuze - suze smetno - neisto, nepospremljeno, neureeno snaga - istoa, urednost somar (iz ma. szamr; V. Novak) magarac spametuvati se - sjetiti se sporo, sporu - jako, mnogo, veoma, vrlo spozabiti (se) - zaboraviti spravlati - initi sta (dual) - ste stucija - pehar [prema njem. des Stutzglas?] svemu - svomu, svojemu svita - odjea, odijelo, ruho sv - svoju e - e; e - e; o - u ereg - eta; vojska etuvati - uriti se; kretati se oltarske knige - psaltir pot - sramota, ruglo rankola - opkop, jarak [prema njem. die Schranke] teti - htjeti
37
timati se - drati se, smatrati se tiri - etiri; tirinajset - etrnaest to - tko tabor - logor; vojska; rat takaj - takoer taraska - vrsta vatrenog oruja, lumbarda, starinski top; taraski id tit za obranu od taneta tatar - glasnik tei - trati; utrati, prodrijeti teda - tako da tem bole - to vie tertia pars - trei dio tolna - savjet; tolna initi - odrati savjetovanje, savjetovati se treti - trei put treti - trei; trojak trti - napadati, navaljivati, unitavati, ruiti tunja - tona tuvaru - drug; tuvarutvo - drugarstvo tv - tvoju vadluvati - priznati, priznavati vajda (iz ma.) - vojvoda vara, varo - grad viniti nainiti - dati nainiti vdati se - predati se, pokoriti se ve - vie vede - ta vekiveni - vjeni vekivekoma, vekvekoma, vekveke vjeno, uvijek, zauvijek velikem glasom - u sav glas ves, vsi - sav, svi vetak - ovako, tako; vete - ovaj, taj; veto ovo, to; vetoj - u ovoj, u toj vezdaj - sad vgreenje - pogreka; grijeenje vkaniti - prevariti vkonati - okonati, zavriti; unititi vkupe - skupa, zajedno vnogo - mnogo, jako; vnogokrat - esto,
mnogo puta Vogerski orsag - Ugarska vraziti - ubiti, zaklati vre - ve vsaki - svaki vse, vsei - sve; vsi - svi vsei - odsjei, odrubiti vsegdar, vsigdar - uvijek vtragliv - lijen; spor, trom; gadan, oduran; nemaran vuna - vidi: zemelska vuna vunka - van vun spustiti - izbaciti (tane iz lumbarde); vun vzeti - izvaditi vupanje - nada pouzdanje; vupati se nadati se, pouzdavati se vzeti - uzeti; zauzeti zabiti (se) - zaboraviti zakaj - jer, budui da zakriknoti - uzviknuti, zazvati zaman - uzalud, uludo; zaman vri zanemariti, odbaciti zavuspiti - uspavati zblodtti - smutiti, pobrkati zdaj - sad zdalka - daleko zdavati - davati, odavati zdihavati - uzdisati zdravati - pridravati, odravati ze - s, sa zemelska vuna - [?] zezvati - sazvati zginuti - izginuti zgornica - gospodarica zme - izmeu, meu zmonost - sila, snaga, jakost zospet - opet zraduvati se - obradovati se, razveseliti se zvelianje - spasenje arcuvati se, aruvati se - otkupiti se
Neke od ovdje navedenih kajkavskih rijei ne mogu se nai u rjenicima, pa je njihovo tumaenje doneseno na temelju konteksta.
38
NIKOLA KRAJEVI (1582-1653)

Nikola Krajevi, ili Miklovu Sartorius, autor je dva sauvana tiskana djela, Molitvene knjiice (1640) i Sveti evangeliomi (1651). Sve do poetka 20. stoljea slabo je poznat, odnosno, tek je 1906. dokazano njegovo autorstvo navedenih djela, koja su tiskana anonimno. Roen je u Sisku u vojnikoj obitelji, najprije je zapoeo vojnu karijeru, te sudjelovao i u nekim borbama s Turcima. Potom se opredijelio za duhovno zvanje. Bio je zagrebaki kanonik, azmanski arhiakon; potom je 1615. pristupio Isusovakom redu. Boravio je u Grazu, Brnu, Rimu, Eberndorfu (Austrija), Varadinu i drugdje. Pored drugih crkvenih dunosti, povremeno je bio rektor isusovakog kolegija u Zagrebu, gdje je i umro. Nakon autorove smrti, oba su djela s veim ili manjim izmjenama vie puta tiskana, sve do 19. stoljea. "Osim molitava, litanija, evanelja i dr., Krajaevieve Molitvene knjiice i Sveti evangeliomi sadre niz nabonih pjesama koje je autor uvrstio sa eljom da ih puk pjeva "mesto neisteh i sramotno ljubezliveh popevkih"." (Olga ojat), gdje je Krajevi usmjeren protiv ondanje bogate narodne i puke lascivne poezije, a ne protiv narodne poezije uope, kako su ga kasnije shvaali. Najvei dio pjesama u navedenim Krajevievim djelima preveden je sa latinskoga, na to upuuju i latinski naslovi pojedinih pjesama, premda za neke nije naen latinski izvornik (npr. pjesma Ad praesepe Christi accommodata). Veina kasnijih komentatora, osim povijesne, ne daju osobitu pjesniku vrijednost Krajaevievim prijevodima pjesama (npr. Kukuljevi), za razliku od proze iz navedenih djela.
39
IZ DJELA MOLITVENE KNJIICE (1640) STABAT MATER etc.

Stae Mati, kruto tuna, Poleg kria, i alosna, Sina raspeta glede, Gda nje duu, jedva ivu, Vsu emernu, vsu pelinu, Bee preel uhki me. O, kak tuna i alosna Bee ona, blagoslovna, Mati Sina Bojega, Gda je ula i gledala Teke muke, i pipala Rane Sina svojega! Gdo bi vesel biti mogel, Gda bi Boju Mater videl Vu tolike alosti? Gdo bi mogel pla zdrati, Gda je z Sinom Boja Mati Bila vu boleznosti? Videla je Mati sveta Za vse grehe vsega sveta Svega Sina na mukah. Videla je, pipala je Britke rane, drala je Mrtva Sina na rukah. O, predraga Boja Mati, Daj mi tvu alost poznati, Tvega Sina miluju. Daj, da s tobum njega ljubim I moj hudi itek kudim, Za grehe se aluju. To mi, sveta Mati, dobi, I moju duu prebodi Mukum Sina tvojega. Kri njegov z menum podeli, I tvojem plaem nadehni Oi srca mojega. Daj, da s tobum suze toim I moj obraz plaem moim, Dokle budem v ivote. Poleg kria s tobum stati
40
I pri njem elem opstati, Dokle budem na svete. O, Devica vsem devicam I Kraljica vsem kraljicam, Budi mi milostiva. Daj, da Jeua kri nosim Veselo, i jarem vozim. Ti me vini trplivna. Vini, da me kri ponovi, I do sitosti opoji Ljubav Sina tvojega. Ti me uvaj vu poslednje, Zagovaraj vu okorne Ore suda Bojega. Vini, da me kri obatri Jeuev, i smrt obrani Od smrti vekivene. Dua telo gda ostavi, Vini to, da se dobavi Radosti vekivene. Amen.
41
IZ DJELA SVETI EVANGELIOMI (1651) III. AD PRAESEPE CHRISTI ACCOMMODATA

Zdravo budi, mlado dete, elno dete, Zdravo budi, moje srce, preelno detece. Kaj ini ovde v jaselceh, milo dete, K kraljuje vu nebeseh, premilo detece? Kaj je to, da si tak vbogo, dete drago, Od koga shaa vse blago, detece predrago? Kaj je to, da si tak temno, dete svetlo, Od koga je sunce svetlo, detece prezmono? Kaj je to, da si tak slabo, dete jako, K si vse stvari stvorilo, detece prejako? Gdo je tebe na to spravil, dete zmono, Gdo te je v jasle postavil, detece prezmono? Ja sem tebe na to spravil, udno dete, Ja sem te v jasle postavil, preudno detece. Za me lei na slamice, lepo dete, Za me trpi na zemlice, prelepo detece. O, moj mali otkupitel, o Jeuek, O, moj mali zveliitel, o dobri Jeuek, Zakaj si mene tako ljubil, o Jeuek, Da si me tak drago kupil, o dragi Jeuek? Budi ti dika na nebe, o Jeuek, I ovde dole na zemlje, o mili Jeuek, o elni Jeuek, preelni Jeuek.
42
ESTA POPEVKA
Kum se Ave Maris stella tomai; na notu Hranila devojka tri sive sokole etc. 15 Zdrava zvezda morska, Prava Mati Boja, Mati, vsegdar deva, Kraljica nebeska. Ka si zdravje vzela Iz vust Gabrijela, Premenivi ime Nepokorne Eve. Prosti duge krivem, Daruj pogled slepem, Zlo od nas otprosi, Vse dobro nam sprosi. Pokai se, da si Naa dobra Mati, Da po tebe prime Tvoj sin nae pronje. O, Deva, Devica, ista, tiha, krotka, Vini nas od grehov iste, tihe, krotke. Vini da ivemo isto i ponizno, Da se s tvojem Sinom Vsegdar veselimo. Dika budi Bogu, Ocu, Sinu, Duhu, Presvetomu Trojstvu. Jedinomu botvu. Amen.
Ovaj prijevod, prema Krajaevievoj sugestiji, moe se pjevati "na notu" narodne pjesme Hranila devojka tri sive sokole.
15
43
RJENIK
drago - skupo gda - kada gdo - tko kruto - veoma, vrlo obatriti - ohrabriti ora - sat; ora suda Bojega - trenutak Bojega (posljednjeg) suda pelina - rastuena, tuna, ogorena poleg - po, prema preudan - predivan, aroban spraviti - sastaviti, sainiti; gdo je tebe na to spravil - tko te je to toga doveo, tko je to od tebe uinio svega - svoga trpliven - strpljiv, snoljiv zveliitel - spasitelj itek - ivot
44
PAVLINSKI ZBORNIK 1644. (izbor)

Jedan od najznaajnijih zbornika starijeg kajkavskog pjesnitva, rukopis poznat pod razliitim nazivima: Pavlinska pjesmarica, Pavlinski obredni prirunik, Pavlinski zbornik, uva se u Nacionalnoj i sveuilinoj knjinici u Zagrebu. Datiran je u 1644. godinu. Sadri pjesme, ali i prozne tekstove raznih nepoznatih autora i prevodilaca, istovremeno je i obredni prirunik, namijenjen sveenicima. Rukopis je pisao neki lan Pavlinskog reda, moda u Lepoglavi. Nagaa se da bi njegov sastavlja mogao biti Ivan Belostenec (1594-1675). Prepisiva i redaktor vjerojatno su ista osoba, vrlo obrazovana i vjeta u kaligrafiji. Od 1654. rukopis se nalazio u istarskom pavlinskom samostanu Sv. Petar u umi, gdje je i otkriven. Pavlinski zbornik pisan je kaligrafski, te mu nedostaje naslovni list, kao i neke druge ukraene stranice, vjerojatno otrgnute zbog ljepote ukrasa. Sadri bulu pape Pavla V, deset zapovijedi, kalendar, tekstove evanelja, te ezdesetak pjesama, koje su sve nabonog karaktera. Manji broj ih je na latinskom jeziku, a vei na kajkavskom. Najvei dio pjesama popraen je vrlo lijepim i doraenim notnim zapisom. Vei dio kajkavskih pjesama su prijevodi, manji izvorne pjesme. Pjesme potjeu najkasnije iz 16. stoljea, a neke su i starije.
45
ALIA DE B[EATA] VIRGIN[E] [O, MARIJA, MATI BOJA]

O, Marija, Mati boja, cvet nebeski ino roa, k tebe krii dua moja, ar se mui prez pokoja. Na me verzi tvoje oi, kotere su takve moi da vragu vsu mo poteru, gda te grenik moli z veru. Gledi na me, tvoga slugu, doklam ivu terpim tugu, gledi moje uhke suze, ter me spelaj z ove vuze. Pri Bogu mi milost zhodi, koga deva budu rodi, ar to gode Sina prosi, znam da taki vsegdar sprosi. Bud mi teda ti zagovor, gda mi dati bu odgovor za vsa dela, misli, rei, zbog kojeh mi serce jei. Kak si kruto milostivna, kae tvojeh ud vnoina, ka me batre da ne zdvojim, milost prose grehom mojim. O, kako je srena dua, koja tv[oj]u milost skua, O, kako su srene oi ke videti budu te moi. O, gospoja i kraljica, vukai mi tvoga svetlost lica, ar mi serce nema mira, neg za tobum vse pomira. Prez tebe je moja dua od peine tverde suja, vu mukah ive i alosti gda je ne da ti radosti. O, devicam vsem koruna, tve milosti vsa su puna, moje takaj primi pronje, da se vraje minem gronje. O, Marija, sveta zorja, iz ovoga slapna morja tebe moje serce zove, ar vu tuge britke plove. Vi kak ovde terpim muku, ter mi tvoju podaj ruku da po tebe budem nastanjen vu veselju venom. Amen.
46
ALIA DE B[EATA] VIRGINE [O, MARIJA, ROA BOJA]

O Marija, roa Boja, plemenita korena Davida, od alomonovoga dvora, od hercekoga gospostva i od viteskoga kraljestva roena si devica, O Marija! O, Marija si milostivna, Boje milosti vsegdar puna, Svetomu Trojstvu vugodna, med vsemi enami blaena. Blaen je takaj tvoga tela sveti sd, Jeu Kritu branitel, o, Marija! O, Marija si milostivna, vsi grenici od tebe prose, vsi betenici k tebe glede, sirote milo zdihavaju i za pomo k tebe krie: O, Mati, podeli nam milou, o, Marija! O, Marija, sveta Gospa, poviena eze vsa nebesa, plemenita gospa kraljica, ino vsem istem Devica! Tebe dvore nebeski angeli, takaje ljudje na zemlje, o, Marija! O, Marija, miloa Boja vsegdar je v tebe prebivala, od Boga si ti obrana, Svetoga Duha si puna, rodila si Jeua Kritua, zveliitela vsega sveta, o, Marija! O, Marija, mati milostivna, mati puna miloe Boje, obaruj nas pred tem peklom! Ino od neprijatelov zderi svu svetu ruku zverhu nas, vu smertnom vremene ne pusti nas, o, Marija! O, Ti Devica ista devitva, miloe Boje prosi za nas, za vboge tvoje sirote. Obaruj Bog vse verne due koje se k tebe pritiskaju, pokoj imaju vekveni, o, Marija! Jeu Kritu milostivni, odkupitel kereneh ljudi vseh, ponizne pronje gore vzemi gda tvoja mati govori! Ves volni svet budi obuval! Dika i hvala tebe dana i z Marijum! Amen.
47
IN ADVENTU [PROFETE SU PROROKUVALI]

Profete su prorokuvali, v Pisme tak su skazali da bi iba procvela ta Aronova. Iaija prorokuval je kaj bi iba procvela i ka bude cvela vekivekoma. David kralj je to govoril, vu vsem Pismu poloil od te ibe da bi se ves svet zveliil. Zapoveda Bog Mojeu da bi on bil donesel dvanadeste ib na procvitanje. Prot nature te ibe bee kako naglo procvete ka nemae korena niti zelenja. Vide Jeu vse svoje stvorjenje kako mole bolvane i njim slube ine moom prelepe. Nebesa se kmestu raspree, vrazi se prestraie, ar Gabrijel arkangel svetlo idoe. Naklon vesel on mi noae, a tu udo veliko, i Device Marije tak govorjae: Zdrava budi, Deva Marija, milosti si ti puna, ar je z tobum Boja ta vsa miloa. Ponizno mu Deva govori: Hvala budi Bogovi, ar je mene ljubil svojum miloum. Kerenikom be na veselje to Device prijetje, ar je Boje takovo to naroenje. Kralj nebeski te se porodi, uda vnoga vini, kerenike te vse on oslobodi. Za to, Boje oslobodenje dajmo hvalu Bogovi i Device Marije, njega matere! Amen.
48
ALIA [PORODI DEVA SINA]

Porodi Deva Sina, nebeskoga lilioma, daj nam obranitela nazarenski lilium Deca, denes spravlja[j]te se, Bojemu sinu spevajte, tihim glasom recete: Hvala tebe, Gospone! Z nebes dole on pride, pride ovce iskati, nijedne ne hte zgubiti, nego vse zveliiti. Mati, tebe hvalimo, tvoga sinka molimo, toga sveta gospona ino odkupitela. Marija preista, nebeska si roa, moli za nas Gospona, tvega sinka slatkoga. Amen.
49
A SOLIS ORTUS CARD[INE] [OD SUNENOGA IZHODA]

Od sunenoga izhoda, hvala budi, dika budi, do sunenoga zahoda, hvala budi Bogu! Nebo, zemlja veseli se ino vsegdar hvali Boga. Krituu kralju spevajmo: hvala budi, dika budi, od Marije roenomu, hvala budi Bogu! Nebo i zemlja veseli se ino vsegdar hvali Boga. Neba i zemlje stvoritel slubeno telo na se vze da bi loveka odkupil, koga je stvoril, ne zgubil. I iste Device [v] vutrobu nebeska pride miloa. Njega Devica porodi koga Gabrijel nazvesti. Boga vu materine vutrobe sveti Ivan[u] poznal bil. Hote na zemlje leati, i jaselce ni oduril. Malem je mlekom odhranjen ki je vse stvari odhranil. Komu se vu nebe vesele vsi angeli, hvale Boga. Pastirom je oznanjen bil na Stvoritel, pravi pastir. Dika Jeuu Krituu od Marije roenomu! Am[en].
50
EIUSDE[M] NOTAE [BOG SE RODI VU BETLEHEME]

Bog se rodi vu Betleheme, vragu silu on polomi. Tu pastiri blizu stahu, pri ovicah, i ne spahu. Svetlost Boja na njih pride, prekonona tma odide. Jeden angel k njim potee i pastirom tako ree: "Poteete k Betlehemu, etujte k Bojemu domu: Vam se je rodil Gospon denes, ki je priel za vas z nebes." Pastiri se zgovorie, jednem glasom vsi rekoe: "Pogledajmo Boja grada, pozdravemo kralja mlada!" Oni tamo dotekoe, udo veliko najdoe. Deva sina povijae i sence mu prostirae. Volek zimu odganjae, a ljudi ga ne spoznae! O, Jeue, Boji sinu, spasi, dua da ne zginu! Ti si priel z nebes dole, za nas terpet vnoge boli. Rei nam se smiluvati i raj nebeski nam dati, kam nas vini dopeljati Otec, Sin i Duh Sveti! Amen.
51
IN HOC ANNI CIRCULO [VU TO VREME GODIA]

Vu to vreme godia mir se ljudem nazvea: poroenje Kritua od Device MARIJE. Od preiste Device, te nebeske kralice, zide zvezda Denica, od Device MARIJE. Deva Sina porodi, vragu silu pogubi, kerenike oslobodi sveta Deva MARIJA. O pol noi se je porodil, nebo, zemlju presvetil: kako o pol dne, svetlo be od Device MARIJE. V jasle ga polagae, mati mu se klanjae ter ga slatko moljae, sveta Deva MARIJA. Angeli mu sluahu, nove pesmi pojahu, milost njega hvalihu, po Device MARIJE. Vsako na svetu stvorjenje vezda ima veselje za detee roenje od Device MARIJE. Ar se je na svet porodil, ki je vraga pogubil, kerenike oslobodil po Device MARIJE. Hvala MARIJE Device, te nebeske kralice, svetle zvezde Denice, svete Deve MARIJE. O, blaena ti ena, tva vutroba hvalena, ka si ves svet nosila, sveta Deva MARIJA. Ti si Boga rodila, ti si vrage zgubila, kerenike oslobodila, sveta Deva MARIJA. Oh, angeli, tecete, Sina Bojega videte i pastirom recete od Device MARIJE. Angel pride nebeski ter pastirom nazvesti prevelike radosti od Device MARIJE. Gda pastiri dojdoe, Sina Bojega videe i hvalu mu zdavae, po Device MARIJE. I gda k njemu dojdoe, kruto veseli behoe ter mu hvalu zdavae i Device MARIJE. udo veliko, loveka ino kralja velika, malim suknom povita od Device MARIJE. Oci z limbua kriahu, gda te glase sliahu, da se rodi Sin Boji od Device MARIJE. Ar im obea Bog dati, svoga Sina poslati, iz tamnosti speljati po Device MARIJE. Tebe, Boe, hvalimo, sveto Trojstvo molimo, mater tvoju potujemo, svetu Devu MARIJU. Amen.
52
ALIA Dicitur ad notam ut sup[ra]: Diku mi pojmo Device, FOL 97. [VESELTE SE, VSI NARODI]
Veselte se, vsi narodi, ar vam Deva kralja rodi. O, po blaenom poslu ne da Bog svetu po zlu. Aleluja, aleluja. udo veliko se pripeti gda angel z nebes prileti. O, po blaenom poslu (etc. ut sup[ra]). Govori mi k red pastirom ino k tem nonem uvarom. O, po blaenom poslu (etc.). Nazveujem vam veselje, i vse radosti obilje. O, po blaenom poslu ne d[a] (etc.). Da vam je roen odkupitel, vseh stvari zmoni stvoritel. O, po blaenom poslu (etc.). Ne vu presvetle polae neg vu priproste pojate. O, po blaenom poslu ne da [...] Nema sluge, dvorjanika, nego osla i voleka. O, po blaenom poslu ne da Bog svetu po zlu. Aleluja, aleluja. Ter mi stanuje vu talice ino lei na slamice. O, po blaenom poslu ne da Bog [...].
53
Za vas se je tak ponizil da bi vas vseh on izvisil. O, po blaenom poslu ne d[a][...]. Ite ada tam i tecete, ter mu tako vi recete: O, po blaenom poslu ne da[...]. Zdrav budi, ti kralj nebeski i veliki cesar angelski! O, po blaenom poslu (etc.). Hvala budi Otcu Bogu, ki je videl nau tugu! O, po blaenom poslu ne da Bog [...]. Hvala Sinu ino dika Svetem bud Duhom velika O, po blaenom poslu ne da [...]. Hvala budi i kraljice, iste Marije Device. O, po blaenom poslu ne da Bog [...]. es vse vreme ino denke i vse vekovene veke. O, po blaenom poslu. Amen.
54
[DENES JE NAROENO DETECE NEBESKO]

Denes je naroeno detence nebesko, prez koga je ginulo vse ljuctvo zemelsko. Roeno je od jedne Device preiste, vu pojate ivinske, mrske i neiste. JEU mu je od Oca Boga ime dano, ljudem na zvelienje od veka zebrano. Bogom je bil od veka, pred vsemi vremeni, a denes je lovekom postal vu vremene. O, predragi JEUEK, kaj si nas tak ljubil, da si se ti, budui Bogom, k nam pridruil? Da bi se ti na ov svet ne bil za nas rodil, nigdar lovek nijeden ne bi neba dobil. im ti, ada, hoemo za dosti viniti, kak li tebe hoemo mi zahvalni biti? Serca eli naega, serce ti dajemo i vsu nau ljubeznost tebe darujemo. Dika budi, Detece, tebe i potenje, ar je vredno, da tebe hvali vse stvorjenje. Daj nam ovde na zemlje tak itek ravnati, da bi mogli mi s tobum v nebe kraljuvati. AMEN.
55
NOCTIS SUB SILENTIO [NOI PERVOM VUSNENJE]

Noi pervom vusnenje, ono v zime bee, bee tverdnom vremenu, telu se spati tee. Vu tom takovom vremenu jedna dua bee, ka pred malim vremenom s tela zela bee. Vrazi joj se grozae, tak je govorjae: Oh, ti dua pregrena, i s telom si naa. Svoje grehe alosne na sebe nosae, pred kemi se plakae, hmuknuti ne mogoe. Poleg tela ta dua stae ter plakae i remi takovemi to telo karae: Oh, ti telo pregreno, to si se vmertvilo, od veera do svita blago si ostavilo. Gde su tvoje polae, iroko zidane, gde su tvoji turnovi z mramora zrezani? Gde su tvoji sinovi, ki su sno pred tobum vu pisanih polaah tance previjali? Zlati tvoje pehari, velike svetlosti, ke si, nebore, dobival s te ljucke alosti? Gde su tvoje tergovine, ke su tebe zbirane, vboge ljudi nevoljne nemilo tergaju? Lei, nebore, v tom grobe, to su tvoje polae, gde te sada v tom grobe abe, kae vlae. Ne to ona polaa iroko zidana, to je ona hiica z nosom potpirana. Krivo si pital pitanja, pravde si odlail, zato tebe dragi Bog na dno pakla tlai. Kaj na svetu kupinja, da bi to vse fratrove, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Kaj na svetu travice, da bi to vse popove, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Kaj na svetu cvetija, da bi to vse dijaci, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Kaj na svetu ibija, da bi to vse perie, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Kaj na svetu listija, da bi to vse paperu, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Kaj na svetu vodice, da bi to vse tintica, joe bi te ne mogli s pekla vun spisati. Duica se kajae, sama tako ree: Oh, ne budi me Bogu al, da sem takve sree. Ako idem pred pekel, tam je vse gorue, ako idem za pekel, tam je vse vonjue.
56
Kud je dua hodila, tud je tako tuila; pojti je due vu pekel, teke muke terpet. Teke muke terpeti, z vragom se karati ino alosne pesmi vsegdar prepevati. Nit sem posta postila, neg sem telu vgajala s piliem i z iliem, nesem ga vmertvila. Tu pesem razumejte, v serciv obdrete; vsaki se toga uvaj, da ga vrag ne prekani. Bogu Ocu na nebe s pravim sercem sluiti, tako ti blaen bude, gda sveta premine. Da bismo se mi mogli z grehov povernuti i s Krituem na nebe vsegdar prebivati, vu tom nam pomozi, Otec vsamogui, z svojim jedinim Sinom i presvetim Duhom. AMEN.
57
DE PAENITENTIA [O, TI GRENI LOVEK]

O, ti greni lovek, spomeni se vezda, doklam si v miloe Gospodina Boga, kak bu za tve grehe onda odgovarjal, gda pred stranim sucem raun bude daval. Izda li se vupa vu veliko blago, vu srebro, vu zlato, vu to erno blato, vu tvoju lepotu, mladost ino jakost, koja ti pogine kako iskre svetlost. Ezekijel Prorok v osomnajste dele lepo opomina dobre ino hude: dua, ka pregrei, smertjum je je vmreti i lica Bojega nigdar ne videti. Sad, lovee, ima lepo, zlato vreme, vu kom obrisati prevelike grehe more z molitvami, s postom i z almotvom, ako, e da te Bog daruje blaenstvom. Vzemi si ti peldu z Marije Magdalene, kako je pokoru inila za grehe; ako nasleduje nje tuno greenje, nasleduj takaje pokore injenje. Sam te Bog pri svetom Davidu opomina vu devedesetom i estom oltare, da ki mene ljubi, naj se grehov haba, nee nigdar videt peklenskoga vraga. aka, morebiti, da bi te hudoba, ne ti nju, neg ona tebe, ostavila; ne tako, duica, ar si poginula: od mladosti tvoje budi mu sluila. Jeremija prorok ovako nas vui, da bi Boji jarem mi vu dne i v noi od mladosti nae vuili nositi, ar je njegvo breme lahko i sladehno. Roica na polju lepo friko cvete: takaje mlad lovek tu na ovom svete, doklam je v jakosti ino vu mladosti, tima, da mu nigdar smert ne tlai kosti. Istino si more v sercu napisati: da bi ti bil jaki neg vsi oroslani ino bogatei neg vsi svecki krali, mora ti vumreti i zemljum postati. Sam sobum premisli, kam su poglavnici, krali i cesari ino mudri ljudi,
58
koji su na svetu blagom i razumom, s potenjem i z dikum lepo precvitali. Tamo su prez blaga morali vsi pojti, nijednoga t smert ne htela vun zneti; blago je onomu, k je Bogu sluil, ale jaj onomu, k je vragu sluil. Vsak lovek zagoda naj si premiljava: kaj je bil i kaj je i kaj bude potlam; arti si naj nigdor denes ne obee, da bude zutra iv do sadane ore. Sada s tihim glasom recete vsi z menom: dika budi Bogu Ocu na visine njegvim dragim Sinom ino z Duhom svetim, vsem trem jedna dika i jedno potenje. AMEN.
59
ALIA CANTIO PULCHRA ET VERA [OVO VMIRA VETE SVET VU VELIKOM GREHU]
Ovo vmira vete svet vu velikom grehu i vse ide naopak, z mudreh norci behu. Pregnana je pravica, nega Boje slube, ljudomorstva pun je svet, nazloba i tube. Vuen i nerazumen vse jednako blude, dre trbuh za boga i eludec ljube. K dukati puni su, monju potiskava, njega ov alarni svet blaena nazava. Tri dobrote najveke, ke se imenuju Vera, Ljubav, Vufanje, sad se zadavljuju. Skupost i alarbina i ostali grehi ravno tako prohode kako jedni smehi. Budi lovek plemenit i lepoga lica i budi mu najbole vugodna pravica, t mu vsa ne pomogu, e nema bogactva, ar penezi davaju asti i gospoctva. Prez imanja tuliko hasni dober itek, kuliko mlatiti prez penice ritek. Ako ima haline ino lepe dvore i ako ti mladenci okol stola dvore, muder sem i razumen, ljudi tak govore, roak ino prijatel najti mi se more. Norci su, k jalnomu svetu ovde dvore, ar kak lonec, njegva se dika strti more. Ne veruj mu lovee, ar te iva ljubi; po smerti te oduri, psuje te i kudi. Kak si mertev, za te se ve nigdor ne mara, za tve blago rodbina med sobum se kara. Za roaka nijeden tebe ne spoznava, niti prijatelom ve, kak pervo, nazava. O, blago niemurno, o, ti hmanja dika, zato ti je alarnost tako prevelika? Zakaj ljudi na tvoju ljubav priteguje, a po smerti vu teku muku zapeljuje? Da bi svet bogatuem troje mogel dati: mladost im povraati, kin, blago spravljati, jake, lepe sinove, kere imevati, tak bi se pristojalo kin, blago spravljati. Premisli, o lovee, kamo ti je priti, ar prot smerti nigdor se ne more boriti. Nega bilo na svetu, koga ne premogla, nit e biti, k bi bil prost smertnoga prugla.
60
Kada dua s loveka tela vunka zide, nitor ne zna, v kakvo mesto ona pride. Moja pamet trepee, kada premiljava, kakvo prebivalie mene se pripravlja. Gda mislim za tunu smert, bojim se i straim, ne znam, gde mi bude stan, zbog toga se plaim. Znam, da vumrem i negde budem ja nastanjen, da me v nebo vzeme, Bog, to te prosim, AMEN.
61
DE AGONIZANTE PRAEC.[ATORIA] [POSLUAJTE, BRATJA, UDNA DOGUVANJA]

Posluajte, bratja, udna doguvanja od grena loveka, kaj se je zgodilo jedno pervo vreme, za negdanih ljudi. Bee jedan lovek vu nekom vremenu na smertne postele, koji se plakae, kruto zdihavaju k Gospodinu Bogu. Ovo govorjae: O, nevolno telo, zdaj ti je zginuti, prez duha, razuma, gluhomu, slepomu zdaj ti je ostati. Ar si vnoge denke krivino ivelo, o neisto telo, da kamo sad dojde, da duu ispusti, o nesreno telo. To ti bude veselje, o okorno serce: pred Bogom drhtati, kade ni z misaljum, z rejum ni s pametjum raun ne bu znalo. Rad bi pregovoril, da ne budem mogel, ne bum duha imel; rad bi se kajati za vse moje grehe, rauna im ne znam. Ne bu mi hasnilo pitati to telo, jaj mene nebogu, ar bude lealo gluho, nemo, slepo vu te erne zemlje. Da jaj mene nebogu, moje grene due, kaj mi bu initi, gda mi bu govoriti, od grehov raun dati, gda mi bu drhtati. Ar za moje grehe rauna jaz ne znam, jaj mene nebogu, prepustil sam denek kako arko sunce, vu kom ja pregreih. Vu kojem duice postom ni almotvom nigdar ne napitah, neg listor to telo, k bu v zemli gajilo i ervi gemzelo. Ovako hodjae jedan bogat lovek vu pervom vremene, da po ovom svetu jedne kaple vode ne mogel sprositi. Da za moje grehe smiluj mi se, Boe, pravi Sin MARIJE, i duicu moju vzemi v tvoju slavu, da ti zdaje hvalu. A neka se razgovori greno telo moje z grenici navkupe, ar je na tom putu, da jur duu spustim, zemlja i smrad bude. Oh, da bi mi imati moje perve denke, vu kh sam zagreil, htel bi se kajati, moliti, prositi, nigdar ve ne vgreiti.
62
Ar sem vse premislil: nenavidnost serca, neistou tela, lenost, ljudomorstvo, skupost i lakomost; t su itek sveta. O, gde je veselje, gde je dika sveta i ta oholija, ke sem nasleduval od mladosti moje do sadanje ore. Kade to sunece i ta svetli danak, vse stvari na svetu poinek imaju, na tom grenom svetu ja se tako muim. Kade te ptiice i mali mravinci hranu si spravljaju, a kade je hrana moga grena tela, neg ta erna zemlja. I vi, draga bratja, koji ste sliali, spomente se stoga smerti ino suda, s paklenskoga ognja, z nebeskoga raja. Ar dvojim zakonom vumreti moramo: za grehe neiste, ovo je perva smert naemu grenomu telu, pekla nas Bog mentuj. Ar koji vu muke tam paklenske dojde, nagdar vun ne zide; oh, to je druga smert nae grene due, koje vsaki uvaj. Hvala budi Bogu Ocu nebeskomu i Sinu njegovomu; glih ravno takaje Duhu svetomu, jedinomu Bogu. AMEN.
63
DIES IRAE, DIES ILLA [SUDEC SERDIT HOE PRITI]

Sudec serdit hoe priti, ves svet ognjem popaliti; ne moi se pred njim skriti. Kolik trepet teda bude gda se Sveta pisma zbude, a mertvi se vsi obude. Trombeta Boja mertve zbudi: "Vstante gore, mertvi ljudi, pojte k Bogu da vas sudi!" Smert e teda nazad stati gda se hote mertvi vstati, raun Bogu vu vsem dati. Knjige se hote otvoriti, vu kih e spisano biti kako hoe Bog suditi. Milostivni Gospodine, od straha mi dua gine; pomiluj ju da ne zgine! to u grenik teda rei, ku li milost ufam stei, gde te jedva dobri vtei? Milostivni Bog, vusli[i] me, zlimi vrazi ne zgubi me, pomiluj me za tve ime! Vnogo serdit, Boe dragi, pomiluj me, Jeu pravi, ne zgubi me zlimi vrazi! Z pravinemi ti me vmesti, grenici su vsi neisti, oni v pekel hote vlesti. Ne krati mi ve proenja, daruj milost odrienja, slobodi me od sk[v]arjenja! Z nebes pride, za me radi, grenu duu ti ohladi, od pogibeli me oslobodi! Smert si, muku prijel za me, ne serdi se vee na me; izbavi me vraje mame! Plaem gorko i vuzdiem, vsi pokorni grehe vtie; milostiv si, kako sliim. Ognjem venim grehe kae, prosti pervo neg je skae, da me tamo prava najde. Magdalene oprostil si, razbojnika v raj vuzel si, mene vupanje takaj dal si. Gda prokleti v muke pojdu, da na dobrih stranu budem, da ne zgorim [v] venom ognje. Moje molbe nedostojne, ti je primi k sebe volne, prosti muke nepokojne.
64
Med dobremi mesto daj mi, od zalih me ti obrani, postavi me na desne strani. Vnogo plaa, vnogo straha kad se grenik vstane z praha; to sliavi, mrem od straha. Daj im, Boe, Gospodine, veni pokoj za tve ime, Jeu Kritu, Sin Marije. Amen.
65
CANTIO PRO TEMPORE PASCHALI [OVO KRITU ODHAJA, POSEL OIN DOPRAVLJA]
Ovo Kritu odhaja, posel Oin dopravlja vu nebo se odpravlja, vuenike ostavlja. Kyrie [eleison]. Vse im serce pojimle od keh slovo vuzimle, vsi za njim zdihavaju i milo stugavaju. Kyrie el[eison]. A to ini ti, dua odkupljena od Jeua, kaj se gore ne vstane i k njemu ne pristane? Kyrie [eleison]. to ne zveda kam ide, kamo pride, kam zajde, gde li bude kraljuval i naveke prebival? Kyr[ie eleison]. Od koga je bil poslan i tomu svetu daruvan, nemu ide nadesno, pljen peljaju sereno. Kyr[ie eleison]. Bude Otca daruval kad mu pljen bu prikazuval: loveka stvorjenje i svoje odkupljenje. Kyr[ie eleison]. Otec dare prijemlju, Sina svojega ljubiju, dare darmi bu plaal i obilno vse zvraal. Kyr[ie eleison]. O, Jeue ljubljeni, odkupitel sereni, Otca tvojega dragoga nam vuini krotkoga. Kyrie elei[son]. Ti si put i pravica, vsem nam v nebo stezica, daj nam k tebe priti, v nebe stan dobiti. Kyrie [eleison].
66
Hvala ti, Oe Boe, budi, i tebe, Jeue, z Duhom Svetem najvie, po vse veke najire. Kyr[ie eleison].
67
RJENIK
ada - dakle ale - ali Alia cantio pulchra et vera - Druga popijevka, lijepa i istinita Alia de beata virgine - Druga (pjesma) o blaenoj djevici almotvo - milostinja ar, arti - jer batriti - hrabriti be - bude bluditi - grijeiti Bogovi - Bogu; Hvala budi Bogovi Hvala budi Bogu boleznost - jad, nevolja; tuga, alost bolvan - idol, kumir britki - otri alarbina - himba; alaren - himben; alarnost - himbenost e - ako emeren - otrovan eze - kroz reda - stado da = gda - kad De agonizante praec.[atoria] - Molitva nad umiruim De paenitentia - O pokajanju Dicitur ad notam ut supra - govori se po notama kao gore Dies irae, dies illa - Dan srdbe, dan onaj dijak - onaj koji je izuio kole i poznaje latinski jezik dika - slava doguvanje - dogaaj; stvar dopeljati - dovesti dvanadeste - dvanaest dvoji - dvojak eiusdem notae - na isti napjev gda - kada gemzeti - gmizati glih - jednako; glih ravno takaje jednako tako kao i habati se - uvati se, paziti se, uzdravati se herceki - vojvodski hiica - kuica, potleuica hmuknuti - umuknuti hnanj - lo, zao hud - lo, zao; hudoba - zloa ili - jelo, hrana In adventu - u doau In hoc anni circulo - U toku ove godine ino - i ite - idite izhod - izlaz Iaija - Izaija, biblijski prorok jalen - zavidan jaz - ja joe - jo kaa - zmija kade - gdje kako - kao karati se - pregovarati se, svaati se, rjekati se kazati - kanjavati kin - nakit, ukras; blago kmestu - odmah, smjesta koruna - kruna kotere - koje kriati - vapiti; vikati kriati - vikati, vapiti kruto - jako, veoma, vrlo Kyrie eleison - Gospodine smiluj se lilium, liliom - ljiljan limbu - istilite
68
listije - lie listor - samo ljubeznost - ljubav ljucki - tui mentuvati - osloboditi, odrijeiti; liiti miloa - milost, milosre Moje - Mojsije morje - more monja - kesa najti - nai napitati - nahraniti natura - priroda navkupe - zajedno nazavati - nazivati nazlob - zloba; mrnja nazvestiti, nazveati - navijestiti, navijetati ne - nije; ne moi - nije mogue, ne moe se nebog - jadan, nesretan, tuan neg - osim nega - nema nenavidnost - zavist niemuren - isprazan; tat nigdar - nikada nigdor - nitko nitor - nita Noctis sub silentio - U nonoj tiini noi pervom vusnenje - u prvom nonom snu norc - luda njega (gen. os. zamj. on u slubi posv. zamj.) - njegov obarovati - obraniti obatriti - ohrabriti obuditi se - probuditi se oin - oev od zalih - od zala odlaiti - odgaati, zavlaiti okoren - okorio, tvrd; strog ora - sat (vrem.), vrijeme oroslan - lav
paperu - papir pekel - pakao pelda - primjer pelin, pelina (pridjev) - gorak, gorka perie - pera (za pisanje), pisaljke pervo - prije pili - pie pisan - ukraen, kien; aren pitati pitanja - dosuivati sud (pravdu) poginuti - nestati pogubiti - satrti, unititi; izgubiti pojti - poi polaa - palaa poleg - pokraj, kraj pomirati - umirati potenje - ast, potovanje poteete - potrite potpirati - podupirati povernuti se (z grehov) - vratiti se (sa grenoga puta) pregnati - prognati, izagnati prekaniti - prevariti premoi - nadvladati, svladati prepustiti - propustiti previjati (tanc) - izvoditi (kolo, ples) prez - bez prijeti - primiti pripetiti se - dogoditi se, zbiti se priti (3. l. sing. prez. pride) - doi profeta - prorok pronja - molitva pruglo - zamka ritek - slama roa - rua; cvijet sd - plod skazati - kazniti skvarjenje - prokletstvo, osuda, kazna (relig.) sliati - sluati; sliiti - uti slubeno telo - tijelo koje slui sno - sino speljati - izvesti spravljati - spremati stvorjenje - stvor
69
svecki - svjetski svit - osvit etuvati - uriti se; kretati se oltar - psalam timati - misliti t - to; t vsa - to sve takaje - takoer tanc - kolo, ples tebe (dat.) - tebi tecete - v. tei tei (2. l. pl. imper. tecete) - trati, hrliti, uriti se teda - tada tergati - otimati trombeta - trublja turn - toranj ve - vie venom ognje = v venom ognje - u vjenom ognju vekoveen - vjean ves - sav vete - ovaj vezda - sad, sada vgajati - ugaati vgreiti - sagrijeiti vlaiti - vui vlesti - ui, unii vmestiti - smjestiti vnogi - mnogi vonjui - smradan
vse - sve; vsi - svi vsegda(r) - uvijek vstati - ustati vtei - utei vtiiti - utiati, zatomiti, umanjiti vu pervom vremene - neko, jednom vufati se - nadati se, pouzdavati se, ufati se vun, vunka - van; vun zneti - izbaviti vupanje - nada, pouzdanje, ufanje; vupati se - nadati se, pouzdavati se, ufati se vzeti - uzeti za me radi - mene radi zadosti viniti - udovoljiti zagoda - na vrijeme zahod - zalaz zakon - nain zapeljuvati - zavoditi, odvoditi zbirati - sabirati zdaj - sad zdavati - davati, odavati zdihavati - uzdisati zginuti - nestati, poginuti, propasti zgubiti - satrti, unititi; pogubiti ziti (3. l. sing. prez. zide; part. perf. f. zela) - izii zvedati - saznati zvelienje - spasenje (relig.) itek - ivot uhkek - gorak
70
ANA KATARINA FRANKOPAN - ZRINSKA (oko 1625-1673)

Ana Katarina Frankopan - Zrinska (oko 1625-1673), ena urotnika Petra Zrinskoga, bila je mecenatkinja umjetnosti i knjievnosti, ali i "prva ena u banskoj Hrvatskoj koja se sama bavila izvornim stvaralakim radom i prevoenjem" (O. ojat). Otac joj je Vuk II. Krsto Frankopan, istaknuta linost svog doba. 1641. godine udala se za Petra Zrinskoga, koji je nakon pogibije svog brata Nikole 1665 postao hrvatski ban. 30. travnja 1671. Petar je, zajedno sa Franom Krstom Frankopanom pogubljen kao urotnik protiv bekog cara u Bekom Novom Mestu. Nakon toga, liena imutka, internirana je u jednom samostanu u Grazu do smrti. Dijelom i stoga to je u istrazi krivnju za urotu svaljivala na sebe, a najvie zbog propagande krugova bliskim bekom dvoru, tradicija ju je smatrala glavnim "negativcem" urote zrinsko-frankopanske i krivcem za nevolje koje su nakon toga dogaaja zadesile Hrvatsku. Premda stoji da je u uroti aktivno sudjelovala, te su optube neutemeljene. Treba takoer imati u vidu da je za enu toga doba politiki angaman, kao uostalom i knjivni rad, bilo neto to se smatralo neprimjerenim. Tiskala je 1661. u Beu Dvoji duni kin Baltazara Milovca, te iste godine u Veneciji svoj molitvenik Putni tovaru. Molitvenik je pisan kajkavskim jezikom ozaljkog knjievnog kruga, sa dosta primjesa tokavtine i akavtine. Sadri molitve i druge nabone tekstove, uglavnom prijevode sa njemakoga. Iznimka su izvorni predgovor i glasovita nadahnuta uvodna pjesma koju donosimo.
71
PUTNI TOVARU
VSAKOMU ONOMU, KI TAL BUDE OVE KNJIICE

N za drugo na 'vom svitu lovik stvoren od ruk Boga, Kad mu duu plemenitu D srid raja zemaljskoga, Neg da ovde tako hodi, Tako ivi i putuje, Da se v smrti prav nahodi I da v nebu gospoduje. Za Bog stvori vnoge staze, Vnoge pute i naine, Neg da po njih ljudi plaze Do nebeske domovine. Zato knjige, zato pisma, Zapovidi i zakoni Poda, da k ide njima, Venu radost mu nakloni. Prvi puti lahki bihu Pred sagrienjem naravi, Ali sada zarastihu Kot ledina u dubravi. Nit se more v raj nebeski Prez pastira i vojvode. To vinie grihi teki, Koji krivem putom vode, K sakrie put pravini, Koga s kria Jeu kae, Ponutkuju on krivini, Koji nime stvari trae. Obrati se, o lovie, Obrati se, jur si dosta Dosad bludil, nevernie, Zbog ivljenja tvoga prosta. Ostavi ve krive puti, Ah, ci tvoga zvelienja, Ter se jur i sam otputi Od venoga pogubljenja. Ovo druga i vojvodu Ljubljeno ti priporuam,
72
K te hoe v krivem hodu Spetit, veruj mojim riam. Nemoj mi ga zbantovati Sponosei u njem dilo, Nego vridno potovati, Tako t' zdravo budi tilo. Pravino ga htij sliditi, Pobonostjom za njim hode, On e tebe vukrepiti. I zdrav budi, za me mole.
73
RJENIK
ci - radi; zbog jur - ve prez - bez spetiti - opaziti, ugledati sponosei - krnjei, omalovaavajui, umanjujui tovaru - drug, pratilac; putni tovaru - suputnik vnogi - mnogi za - zato zbantovati - smetati, uznemiriti
74
BOLTIAR MILOVEC (1612-1678)

Molitvenik na kajkavskom knjievnom jeziku Duni vrt, tiskan je u Beu 1664. godine. Sauvan je samo jedan primjerak, otrkiven dvadesetih godina dvadesetog stoljea u Dubrovniku. Boltiar (Baltazar) Milovac bio je vrlo ugledni lan isusovakog reda, roen u Meimurju. Doktorirao je filozofiju u Beu, bio nastavnik u Zagrebakom kolegiju, te u Trnavi, Sopronu, Beu i drugdje, propovjednik i dobar govornik (nazvan "Cicero Croaticus"). Odravao je veze s istaknutim ljudima tog doba (Katarina Zrinska, grofovi Erddy, grof Franjo Ndasdy). Premda je kasnije osuivao urotu zrinsko-frankopansku, zbog svojih je veza sa Katarinom Zrinskom, koju je kasnije, kao i mnogi drugi, optuivao kao inicijatora urote, vjerojatno imao problema u vremenima odmazde. Pored Dunog vrta, napisao je i molitvenik Dvoji duni kin, posveen Katarini Zrinskoj i tiskan uz njenu potporu. Duni vrt sadri oficije (himne, molitve) i litanije, a namijenjen je mladei. V. Vrana istie da su u tom molitveniku za povijest knjievnosti "od najveeg interesa verzificirani himni, jer predstavljaju smiljen rad na uzdravanju i obogaivanju hrvatske crkvene i duhovne poezije u kajkavskoj Hrvatskoj". Uglavnom je rije o prijevodima, od kojih su neki Milovevi, a neki nastali preradom starijih dubrovakih i dalmatinskih prijevoda, to se vidi po akavskim i tokavskim elementima u jeziku. Neki bi oficiji mogli biti i originalni Milovev rad. Premda nastali u vrijeme baroka, Milovevi himni ne sadre gotovo nita od znaajki tog razdoblja: "nema baroknog obilja izraza, nema religiozne patetike, ali dubokim poniranjem u vlastiti jezik i istananim osjeajem za izbor rijei i za jednostavnost forme, on se znao posluiti ve u to vrijeme zrelim i bogatim izraajnim mogunostima jednako kajkavskoga knjievnog jezika kao i jezika ostalih dijelova Hrvatske" (Olga ojat).
75
DUNI VRT (izbor) HYMNUS

Jeuev slatki spominek, Kak enu hladen napitek, Ve nego med, i vse sladek Njegov ljubljeni pominek. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 22)
HYMNUS
Nitar ne lepe spevati, Veseleje posluati, Nitar ne slaje misliti, Neg' tebe, Jeu, diiti. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 23/24)
HYMNUS
O Jeu, ki te ekaju, Ufanje si, k ieju, Sladek, i k te prosiju, Vse dobro, k te najdeju. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 24)
76
HYMNUS
Jeu, srdena nasladnost, Veka neg' vsa druga radost, I pameti nae svetlost, Vu slabote duna jakost. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 24/25)
HYMNUS
Jezik nemre zgovoriti, Ruka pismom stolmaiti, K skusi, zna premisliti, Kaj je Jeua ljubiti. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 25)
HYMNUS
Jeu, kralj udnoviti Obladavnik plemeniti, Kak dua tebe vuivati ele, ne zna povedati. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 25/26)
77
HYMNUS
Gospone, pri nas prebivaj I nonu temnost pretiraj. Vu srcu naem poivaj, A nas vu pokoj zapeljaj. (Oficijum od imena Jeuevoga, str. 26/27)
HYMNUS
Vzemi kruh, njim ree: Jete, Moje telo ovo je. Pehar vina, ree: Pite, Moja krv to prava je. Doklam pridem, to inete Moje na spominanje. (Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 51)
HYMNUS
K se pravo z ovem hrani, K ov pije napitek, On ponavlja potuvani Moje smrti spominek, On je k itku odebrani Oca moga odvetek. (Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 51/52)
78
HYMNUS
Ova hrana smrt zavdaje, K nju je nedostojen, Krvi boje kriv postaje, K nju pije nevreden. K to ini, veruj da je Judau prispodoben. (Oficijum od svetoga oltarskoga akramenta, str. 52)
HYMNUS
Prvu oru Jeua k Pilatu peljahu I krivini svedoki proti njemu stahu. Pljuskami zbijenomu ruke vukup zvezahu I vse dike dostojno lice popljuvahu. (Oficijum od Muke Kritueve, str. 64)
HYMNUS Marija vu Egiptom bei

Bei, Marija, vu tuu zemlju, sinkom optrena, I sunena svetlina hoe da bude skrivena. Egiptom je vteie mirovno tvoje ljubavi. Poleg potoka Nila hodi, puna si suzami. alost moja ovemi suzami se povekuje, Proti Marije ljubav vu srcu veka narastuje. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 78/79)
79
HYMNUS Marija dete Jeua vu Jerualemu zgubila

Vu oinom da bude sin poslu, nesi zvedela Kot liliom od tuge tri dni si zato bledela, Po puteh i po kuteh Sinka jesi zazavala, Gda rei nesta vusteh, srcem milo zdihavala. Ove tulike suze, Marija, naj ti alujem, Moja alost prot tvoje da je nitar, to valujem. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 80)
HYMNUS Marija sina, krino drevo noseega, zesrela

Krino sinek brvenje nosi, o teki tovori! Nut, ovo je znamenje, komu se suprotgovori. Telo ibjem po prseh ranami vse vukrvavljeno, Tvoje, Marija, srce mira suzami vtopljeno. Oi moje, obilno krvave suze toite, Od due ter nevoljno, prosim, telo razluite. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 81/82)
MOLEMO SE
O, slatka mati Jeueva, koja si plana gledala Sinka tvoga vlovljenoga, svezanoga, krvavoga, zbitoga, opotanoga, ove tulike tekoe poglej, o mati miloe, ter me od vraje skunjave oslobodi i zabave. Amen. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 82)
80
HYMNUS Marija pod kriom stala

alosti i ljubavi zasad, Gora kalvarova, Prea su otri avli, prepan koruna trnova. Gda Jeu sam pod kriom krvavu tlai preicu, O, kuliko tem trudom Marije tii duicu. Onda mi je venoga nedvojnost itka precvela, Gda je ljubav raspeta na drevu mrtva povela. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 83)
MOLEMO SE
O, slatka mati Jeueva, uhke alosti vsa puna, koja si s kria prejela mrtva sina, i objela, gda njegove mrtve vude oprale su tvoje suze. O, ti mati vse dobrote, vu moje smrtne strahote vu tvoj naruaj me primi, onde mi dua poini. Amen. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 85)
HYMNUS Marija pri Grobu plakala

Vu grobu mrtvo telo je kamenom zatvoreno, Tebe, Marija, celo ne srce, neg' rasporeno. Poleg groba zdihava kak vu puine grlica, Mene na pla pozava kak turobna golubica. O, tvoja uhka tuga kako morje gluboka je, Takva ne bila druga, grehe nae vtopila je. (Oficijum od sedem alosti B. Marije, vsegdar device, str. 86/87)
81
HYMNUS Angel uvar vabi na dobro

Kameno srce vumeki I mrzle prsi opeci. Gda mi greni trn primei, Ti mi na pomo doteci. Ne pusti po bludu tei, Daj vrata itka dosei. (Oficijum od svetoga angela uvara, str. 99)
HYMNUS Angel uvar za grehe pokara

Ti lenost moju podbodi I na vse dobro me obudi, Moju smrt gusto spomeni, Na pokoru me prieni. Ne daj itka prepruditi, Nit' venoga zamuditi. (Oficijum od svetoga angela uvara, str. 101)
82
HYMNUS
Zdrava budi, o devica, Jeueva zarunica, Paradiomska roica, Lepe duhe fiolica. Zdrava, deva izebrana, Barbara imenuvana, Svojum krvjum vsa oprana, Nam na vernu pomo dana. Zdrava, deva odiena, Vsum lepotum nakinena, Dostojna vsega potenja I po vsem svetu zvienja. Kak liliom ista, bela, Med devicami precvela, Greh vu tebe nema dela, Vsu si dobrotu imela. Ti si dragi emant-kamen, Svetla kak ognjeni plamen, Vu nevolje smrtne turen, Pri kom je grenik seguren. Jeueva, ti, koruna, Ljubavi iste vsa puna, Svetoga Duha posuda, To svedoe vnoga uda. Gda si telo na smrt dala, Bogu itek alduvala, Rumenu krv prelejala, Tu si zmonost zaiskala. Da bi z grehov svojih stali, Boje telo prijimali, Prvo neg' mrtvi opali, K te budu potuvali. O, Barbara, na vse strani Nas na smrti nae brani I bojim telom nahrani, Da nas huda smrt ne rani. Hvalete, verne duice I blaene vse device, Boga, Barbaru presvetu Diite vsi po vsem svetu. Amen. (Oficijum od s. i udne muenice Barbare, str. 158-160)
83
RJENIK
alduvati - rtvovati, posvetiti blud - grijeh brvenje - brvna, grede; deblje daske deva - djevica diiti - slaviti; dika - slava dotei - dotrati duha - miris emant-kamen - dijamant, dragi kamen fiolica - ljubica glubok - dubok gusto - esto koruna - kruna naj - neka najti (3. l. pl. prez. najdeju) - nai nakinen - ukraen, ureen ne - nije nedvojnost - sigurnost nitar - nita objeti - obujmiti zagrliti obladavnik - pobjednik, vladar obuditi - potaknuti odien - slavan, proslavljen odvetek - odvjetak, batinik, nasljednik; potomak oficij - molitva (iz brevijara) opei - zagrijati, upaliti optren - optereen ora - sat (vrem.) opotan - osramoen, ponien paradiomska - rajska peljati - voditi pominek - razgovor; spominjanje potenje - ast potok - potok; rijeka povedati - kazati, rei, izrei povekavati - poveavati povela (part. perf. od glag. povenuti) povenula pozavati - pozivati, zvati precvesti - procvasti prejeti - prihvatiti premisliti - promisliti, razmisliti prepruditi - rasuti, rasipati prepan - tijesak, prea pretirati - otjerati priti (1. l. sg. prez. pridem) - doi prijimati - primati prispodoben - slian prieni (2. l. imp. sign. od glagola prignati) - nagnaj, potakni primeiti (primehiti) - oteati puina - pustinja roica - cvijet, cvjeti skusiti - iskusiti, iskuati, probati; skunjava - iskuavanje slaje - slae spominjanje - sjeanje; razgovor; spominek - sjeanje, spomen stolmaiti - protumaiti; pismom stolmaiti - opisati suprotgovoriti - protiviti se tovor - breme, teret, tovar trh - teret turen - toranj vabiti - mamiti; zvati, pozivati valuvati - priznati, priznavati ve - vie veki - vei ves, vsa, vso - sav, sva, sve vteie - utoite vud - ud
84
vukrvavljen - okrvavljen vukup - zajedno vumekati - smekati, umekati vusta - usta zabava - uznemirivanje zamuditi - zakasniti, promaiti zapeljati - odvesti, uvesti zasad - granica, mladica; iba koja se cijepi zavdavati - zadavati zazavati - zazivati, zvati
zbit - izbijen, pretucn zdihavati - uzdisati zesresti - susresti, sastati zmonost - jakost, snaga znamenje - znamen, znak zredeti - saznati, znati aluvati - naricati, plakati; suze naj ti alujem - zbog tvojih suza neka nariem (plaem) itek - ivot uhkek - gorak
85
MATIJA MAGDALENI (oko 1625 - ?)

Matija Magdaleni, turopoljski plemi iz Male Mlake, roen oko 1625. godine, slabo je poznati i izuavani kajkavski pjesnik i prevoditelj. Glavno djelo mu je Zvonac (1670.), za koje je tek 1939. dokazano da se ne radi o izvornom djelu, nego o prijevodu iz maarskog jezika, a ne njemakog kako se do tada pretpostavljalo. Zvonac ine tri djela u stihu, religiozno-didaktikog karaktera: Premiljanja zvrhu etirih poslednjih loveka, Pla smrtelnosti, te Rasipnoga sina hitorija. Donosimo drugu pjesmu, za koju je Milan Reetar, dodue, ne znajui da se radi o prijevodu djela u to doba cijenjenog maarskog pjesnika Vrsa, rekao sljedee: "bezuvjetno najbolje to je u starijoj srpskohrvatskoj knjievnosti napisano o smrti".
86
ZVONAC
PLA SMRTELNOSTI
Nut, strana smrt, kot lani hrt, Kak nam itak popada. Napinja luk, strelja med puk, Due jagmei grada. Telo zato, kako blato, V letu prahom postane. Mora iti, ne zna priti V kakove e stane. Gda jur grlo hrhra vrlo, Jemli proenje od sveta. Roditeli, prijateli, Strae se kot od vubita. Vu neznanu, neskuanu, Sam e pojti krajinu. Vsako dilo, kak je bilo, Listor s tobom porinu. Tvoj razgovor, mladost i dvor Sad te hoe odbei. Zvene lice i vusnice, Spadnu nutar tve oi. Glava, srce, jezik, grlce, Strae se za nje. Ta strani gost, smrtna bledost, Lice, misal zavjime. Tvoji strici, ljubljenici, Vsi od tebe pobegnu. Otac, mati, ve ni brati Na ruke te ne zdignu. K be dvoran, sluga veran, K tebe i ne pristupi. Telo v mukah, srce v tugah Kot ladja se vutopi. Taki zvonja, kak dokonja Jezikom obraati. Vusta stinu, nos zataknu, Hte te van mikati. Od tud zmaknu, v zemlju vtaknu, Gde te nigdor ne zbudi, Reku: Van, van, mrcina, van, Dosta si ivel med ljudi. Ti, k plau, milo javu, Tebe van sprovajaju, Vu goenju, vu smejanju Zutra dan potraaju. Ako ravno plau davno, Sad pojdu na karminu. Ti ostane, ve ne stane, Nit jim zabrani kuhinju. Tvoje telo tam veselo abe, kae ekaju, Kot vu diki dvorjaniki, Tako ti se klanjaju. Pogledaju, zasipaju Bre li te pogrebii, Da zmrcvare lice, skvare Z nosom vuha i oi. Sini, ena, ki ljubljena, Dugo te ne aluju, Za pol leta rna svita Ako dri, odure ju. Za se hudi blago ljudi Od tve dece razvleku. Muke vgasi, Bog ga spasi, Morebit i ne reku.
87
Peto leto, telo zmleto Kako pepel ostane. Kosti tvoje - reku: gdo je Z nogum budu rivane. Prava mati nee znati Vide tve glave lubanju. Kako s' skvarjen, jur si zabljen, Ime ti je v neznanju. Ne mudrosti tako dosti, K bi skradnji hip znala. Smrt jednako telo vsako Kot seno bu skaala. Tak nad kralji kak petljari Jednako gospoduje, I mladence kako starce Svojom kosom zvaljuje. Plemenite svilne svite V runu jamu zamee. Ti pak zmiljaj, pravo zveaj, Kakove e biti sree. Ar poslednji su tam prednji, Petljar s kraljem skup stoje. Kako vetar, zgine hitar Tvoj glas, ast ti posvoje. Komu zato zrui zlato, Lepeh gradov zidine? Mesto tebe drugi sebe S tvojum ubum zavine. Tve dranje i imanje Neprijatel opusti. Kae, abe telo zrabe, nim se i rv podtusti. Kak premine, v glasu zgine, Vsa te srca pozabe. Tvoji sini, pobratini Spominat te oslabe.
Tvoju jakost, plemenitost, rna zemlja zadavi. Jo ne mari, neg se hvali Z blagom, k te ostavi. Kot tat mue, smrt se vue Tvoje drevo podsee. Nit mo vujti nit se skriti, I ez zid te povlee. More iti, kam e priti, Ne zna, ta jad e piti. Prez miloe ranit hoe Ter znevarce vudriti. Oh, rvivo, ti lalivo Telo, kak nas vkanjuje. Med obeu, na jad vleku, Jalno nas omamljuje. Ti ne veruj, s tem ne noruj, Ar da li se osedlati, Oh, tja k vragu, v smetnu dragu Tebe hoe pojahati. Danas joe morebit e Z ognjem slamu vugati. Ah, ne igraj, dobro delaj, Kot trst e te zlamati. Kuliko nas vumre danas, K se vera smejahu, K vu smole i nevolje Gore, a vera skakahu. V noi, vu dne, hipe zadnje, Ada, moj duh, promiljaj, Ar smrt pride, z nagla zide, njum pobiti se pripravljaj. Ako ravno strelum naglo Z luka pusti v tebe, A ti slavno stoj pripravno, Opota sama sebe.
88
Zahiti drago, najde blago I pravino gospoctvo. Nit se ti boj, vu tom ne dvoj, Bog e dati blaenstvo. Prav se vufaj, k nebu zdihaj S tvoga srca istoga. Kin bogati tam e dati: Budi ekanja vernoga. AMEN
89
RJENIK
ada - dakle ar - jer ez - kroz opotati - osramotiti dokonjati - zavriti, prestati gdo - tko jagmiti - napadati, nasrtati, navaljivati; otimati, plijeniti javu - jauu jemati - uzimati kaa - zmija karmina - gozba u poast pokojnika, mrtvatina kin - blago; nakit, ukras kot - kao laan - gladan listor - samo petljar - prosjak prez - bez skvarjen - odbaen, osuen, proklet uba - zimska kabanica (podstavljena krznom) vera - juer vkanjuvati - varati zabljen - zaboravljen zavjeti - obuzeti; zauzeti znevarce - iznenada itak - ito, hrana miloa - milost, milosre nigdor - nitko
90
PJESMARICA JURJA RBAIA (1687)

Rukopisna Pjesmarica Jurja rbaia (Cantiones Georgii Scherbachich) iz 1687. godine, pohranjena u Nacionalnoj i sveuilinoj knjinici u Zagrebu, jedna od najstarijih i najznaajnijih pjesmarica kajkavske knjievnosti. Prema mjestu pronalaska rukopisa, poznata je i kao Drnjanska pjesmarica. Sadri uglavnom nabone kajkavske pjesme, uz neto latinskih, ali je najzanimljiviji njen dio upravo nekoliko pjesama svjetovnog karaktera. Neke su pjesme zapisivau suvremene, a neke potiu iz ranijih razdoblja. Osobito je vana obimnija pjesma o uroti zrinsko-frankopanskoj, nastala neposredno nakon dogaaja kojega opisuje, u kojoj se jo jednom Katarina Zrinska napada kao glavni krivac za tragediju. Zanimljivo je takoer da je jedna pjesma iz zbirke gusto precrtana i teko se moe deifrirati. Stihovi koji se ipak mogu proitati, glase: "Gospodina bikupa propoved je takva, / kuharica od popa da se stira vsaka", na temelju ega nije teko zakljuiti zato je sadraj te pjesme bio nepoudan.
91
CANTIONES GEORGII SCHERBACHICH [Izbor]
[AH, BOE, SMILUJ SE,...] 16

Ah, Boe, smiluj se, jur je smrti vreme, listor duu moju v tvoju milost primi. Ah, je li kadi gdo, k zna, kaj je alost, Hote, ter poglejte, kak tui ma mladost. to mi hasni mladost, kad me lada alost; vu mojoj mladosti moram trpit alost[i]. to po svetu hodim od moje mladosti, joe nisem imal ni jedne radosti. Vsi ljudi govore, da sam dobre volje, Bog je zna naj bolje, kakove sem volje. Vsi ljudi govore, pelin uhko zelje, a men' ti je pelin vse moje veselje. Ja u pelin sadit vsakojakom draom, da ljudi poreku, da za drugem [dragum?] plaem. Moje je srdace s pelinkom zgrajeno, s tugum ter alostjum vse je optreno. Da b' tuliko tuge na zemlju vpadalo, listje bi sahnulo, korenje venulo. Nikaj ne bi vela moja mlada mladost, od koje je prolo veselje i radost. Kuliko ih vpada na moje srdace, na moje srdace i nesreno telce. Ja na svetu imam turobno ivlenje, mojega srdaca veliko trplenje. Da bi vsega sveta ptice doletele, vsakojake pesmi lepo popevale, Ne bi razveselile moje srce tuno, kotero je tuge vsakojake puno. Ne hte beli zubi vsigdar ravno stati, nit rumena lica z roicami cveti. Ali, prosim Boga, da me pomiluje, vu mojoj mladosti da mi se smiluje.
16
U originalu naslov Alia.
92
lovek se narodi, mladost ga pogubi, v starosti lepota njega ne pohodi. Vu ruke se dajem Gospodinu Bogu, da od mene vzame sada tugu ovu. Tu je pesen spravil jedan mladi junak, v palae plaui, preeljno tugujui. Finis.
93
[JUR TUROBNA I ALOSNA ZIMA PROHODI,...] 17

Jur turobna i alosna zima prohodi, protuletje z lepem cvetjem blie dohodi; dan je veki, no je manja, a sunace vsaki danak vie ishodi. Videti [je] izdaleka gore zelenje, pasu, jelen po dubrave skae vesele; a ptiice vsakojake lepo poju. i umbore gnjezda svoja da napravlaju. Boli mene srce moje, toga gledaju, da vse stvari vesele se, toga gledaju; a ja tuni ter nevoljni, da nestane mladost moja, vazdar tuei. Ravno jesam prispodoban k tunoj grlice, koja nee na zelenoj sedit kitice, ar nje draga, tovarua vuhitie, vulovie, vu mree lovci. Ja tuim kot grliica milo, ljubleno, bojei se, da od mene bude zgubljcno; vidim, milo, da je tebe od jalnoga modorua mrea spletena Ja ne mislim vu miljenju tebe vkaniti, nego bi te s pravum verum rad obljubiti; vee bi ti dua moja sunjem tvojem, ter i robom ja rad postati. Gospodina hou molit, koji vsa lada, da od mene tebe, milo, drugomu ne d, nego mene, koji volim vusta tvoja celuvati, slaja od meda. Prvo, vilo, ako bi me ti odurila, morebiti da lepega bi obljubila; ali verna ni ljublena ovakovoga nigdar ne bi ti dobila. Jaj, e se natuliko, ljuba, zneveri, prokleta je dua tvoja, e me oduri; ne bi bolje grena bila,
17
94
e me vumori. Tako t', vilo, vnogi danak veseloj biti, da me nema prez uzroka ti oduriti; naj drugoga za dragoga, nego mene, vse za Boga, prosim, ljubiti. Tebe, Dika, zvrhu nebes, koji vsa lada, od vseh nevolj, z voljum tvojum, da nas opuva; vnogim zdravjem ter veseljem, potlam dunim zvelienjem, da nas daruje. Amen.
95
[O, NESTALNOST SVETA...] 18

O, nestalnost sveta i jalnost, kak mi srce tui, kad vu tebi bludi. Tak brzo premine i lovek pogine, rosa na polju i pina na vode. Iz Kaina peldu naprvo zemimo, koji braca svoga vumori Abela. Adam, otac nihov, vsem svetom ladae, ter ga nima dvima zruiti hotie. Ali Kain bracu iveti ne dae, neg' se krvi njegve napiti hotie. Nut, poglejte simo, ene ino mui, kako krv Abela svomu Bogu tui. S plaim si se rodil, s plaim si otkojen, s plaim svit ostavi i v grob se postavi. Spomeni se vezda, o, kreni lovek, kak brzo dohaja tvoga itka konec. Tak brzo dohaja, kak sunce ishaja, i sunce ishaja, i misac zahaja. Kaj ti hasni blago, srebro ino zlato, ako duu tvoju pogubi ti zato. Bogatac veliko blago bee spravil, ali po njem duu navika izgubil. A nevoljni Lazar gladom pogibae i k Bogu svojemu tuen zdihavae. Od bogatca kruha droptine prosae, ali ga prez njega s hie istirae. Metemtoga Lazar duicu ispusti i duu svojemu Bogu preporui. Vumre i bogatac vu svoje zmonosti, a vezda prebiva navike alosti. Poglejte na njega, kak se v peklu mui i kak od Lazara kaplje vode prosi. Dika budi Bogu, alosnim veselje, obveseli ti nas, gda nam bu naj tee. Amen.
18
96
[O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI...]19

O Marija, Mati Boja, cvet nebeski ino roa, k tebe krii dua moja, ar se mui prez pokoja. Na me vrzi tvoje oi, kotere su takve moi, da vraga mo vsu poteru; ja te, grenik, molim z verum. Gledaj na me, tvoga slugu, doklam ivu trpim tugu, gledi na me uhke suze, ter me spelaj z ove vuze. Pri Bogu mi milost shodi, koga, deva budu, rodi; to godar [ti] sina prosi, znam, da ga ti vsegdar sprosi. Bud' mi onda zagovor, kad mi bude dat odgovor za vsa dela, mislim rei, zbog kojeh mi srce jei. Kak si kruto milostivna, kak je tvojeh ud vnoina, k me batre, da ne zdvojim, milost prose grehov mojih. Oh, kako je srena dua, koja tvoju milost kua; oh, kako su srene oi, koje vide tvoje moi. O, gospoja i kralica, ka' nam svetlost tvoga lica, ar mi srce nima mira, neg' za tobom vse pomira. Prez tebe je dua moja vu peine tvrdna steza; v mukah ive i alosti, kad joj ne da ti radost[i]. O, devica vsem devicam, tve milosti vsa su puna; moje takaj primi pronje, da me Boje minu gronje. O, Marija, svetla zorja iz onoga slavna morja, tebe moje srce zove, ar vu tugah britkeh plove. Vi, kak ovde trpim tugu te mi podaj tvoju ruku, da po tebe bum nastanjen vu veselju vekom, Amen. Finis.
19
97
Alia cantio pulchra CONTRA JUVENTUTEM LUDICRAM

Ptiice lepo spevaju, da im se zanke licaju; ptiice same jedna drugu vabi pruglu i vu tugu, sama zapelja ne znaju, sebe i druge vkanjuju. Ptiice tamo etuju, gde bolje vapca pouju; nijedna toga ne dosee, kak potee ptiar mree; jedna vu mree ne znaju, sto drugih vabi spinaju. Ptiice, hrane iui, v slasti alarne ivui, jedna za drugom z dreva ide, mre ne vide, doklam pride, ki mree zmekne raduju, ptiicam vrate zvijaju. Ptiice drage, gde vam je veselo vae spevanje? Prelo je ravno kakti tenja, k zevsema nikaj nima, neg' se na suncu skauje, skauju, oi vkanjuje. Ptiice, drobni mladenci, friki kako roni venci, veselo vrime vam se puni iu srie, doklam tee; zatem smrt dojde naglavce, koja vas skona znevarce. Veselo sada tancajte, igre i ale zmiljajte, veselja puni vu mladosti i radosti prez alosti. Gda bute naj bol' veseli, itek se smrtjum premini. Konje osobne jaite, sablje vse zlate paite, vsaki sa spravljaj svecku falu, konjiku spravu okovanu. Nigdor ne misli od smrti, k vam nad glavom me vrti. Haline lipe ljubite, monje s pinezi punite, svecka vas ljubav k sebe mami, da vas vkani i vsu spravi vau lepotu pod pete, ter vas pogubi naveke. Ovo je konec velike radosti svecke i dike, kada smrt, ravno kakti janjce, vse pijance i gizdavce gnjavi, i raa vsakoga prez nijednoga razloga.
98
Alia vero DE REBELLIONE COMITIS PETRI ZRINY

1 Gospoda prezmona i ostali ljudi, sad ete videti, kako svit pobludi. Oh, metrija vraja ter zlo dugovanje, da to pisat moram, zvelo me je na nje. 2 Ar ta ne be uti od poetka sveta, to nam se pripeti sad onoga leta, gda se je pisalo jezero i esto i sedamdeseto, da bi bilo prokleto, 3 Kad se je spravljala nevera velika, preinaju jalna toga sveta dika, koju bi rad ovde, da b' mogal, spisati, mlahavostjum mojum pred vse ljuctvo dati. 4 Petra gospodina, vitekoga bana, vu vojski junakov dobroga uvara, kojega su prei vsegdar verni bili - to je sad sramota, gospodine mili! 5 Svetlomu cesaru, kralju i orsagu, koje slavno ime poslal si ti k vragu. Po nekeh tolnaeh trac si bil nastal, elejui, da bi sam bil zmoan postal. 6 Tolnanik ti bie Katarina Trac, kojoj je pridevek, da je pravi trac: trila je dosti z vnogem dugovanjem, suknom, soljum, z vuljem, tot z dobrim, tot s hudim.
99
7 Vzela te je sada na kramu veliku, eleju i hlepe na kraljevsku diku, govorei tebe: "Srce, moja dua, neka se jo jedno trtvo sad pokua. 8 Sanjala sem noas, da bum jo kraljica, k emu su prilina, timam, moja lica. Poaljimo knigu do estita Cara, da smo ostavili naega Cesara 9 I da mu je Orsag horvacki podloan, kajti je on jaki i kruto prezmoan Nek sim, ada, ide Ferenc Bukovaki i nim dobar bude gospodin traki. 10 Simo takaj naj gre Ferenc Berislavi, k je vsegdar veran, n listor sad prvi. Jo jen mora biti s Turovoga polja, Pogledi Boltiar, to je moja volja. 11 K neka oprave ovo dugovanje, za kaj jen bu imal eljinsko imanje. I dva druga budu hotela imati; Murave, Kerestinec hoemo im dati. 12 Za lepo imanje radi idu k Caru, ostavivi Boga i svu veru pravu. I Juraj Maleni vnogo nam je sluil, e mu kaj ne damo, bu se na nas tuil. 13 Kaj mi, moje srce, jur govori za to?" "Cesarsko imanje ostavil sam na to." "A kaj, moje srce, hoe nam ostati, da takva imanja hoete razdati?"
100
14 "Ne skrbi ti za to, ni ne pazi za nje, jur sam nam odluil ludbrecko imanje." Kada s Turak dojde kleti Bukovaki, taki vesel posta gospodin traki. 15 Luctvo pone dignuti suproti Cesaru, veren se initi Zrinskomu i Caru. etujui hitro vu akovac do Bana, kam bee gospoda vu tolna pozvana, 16 Da nekaj previde, bude li kaj s toga, to Car vsem obea hudoga razloga. Nali su se vnogi, k Zrinskem drahu i Caru na slubu k gotovi bihu. 17 Zatim si naini peat poglavarsku, s kum da bi podganjal gospodu horvacku, s kojum ne znal koga takvoga poslati, k b' Carovu volju znal luctvu spisati. 18 Traki zakriknu, da on dobar bude, da e vse podganjat, tot dobre, tot hude. Kad je zaal v Zagreb, poe poruati, Kaptolom i vara e li se podati. 19 Kot mudri Cicero poe govoriti i z masnimi remi vse ljuctvo hiniti: "Bole se je Caru vsem z dobra podati, neg sramotu potlam i kvar valovati. 20 Z imanjem i z glavum vsem bude platiti, koji god bu hotil suprot Caru biti. Kaj na Cesar ima, s kem bi se pobiti, im bi turskoj sili smil naprvo ziti?"
101
21 Na Brezovicu pak odonud odide, da Carove glasi vsi uju i vide. Tam je takaj inil prodetva kontinom, obraaju ljuctvo z reami i inom. 22 I bil je obrnul pokupske vojvode, da su moste zdigli priko Kupe vode. Kaj god v Kupe bee, vse mu be podlono, kod tiha ovica vu vsakom podlono, 23 Kajti se bojahu zapovidi Bana, k je po Trakom povsud bila dana. Katarina v akovcu v tumbanu se ee, vsaki dan si za ps svetli hanar mee, 24 Vsaki dan eleju Turak iz Kanie, k bi stirali Cesarove sluge. Na Brezovicu pak odonud odide, da Carove glasi vsi uju i vide. 25 Ovde pako bee gospodin Frankopan, timam okol osam jeli devet dan. General s Karlovca kad z vojskom idae, ez vode, ez mlake tad Markez beae. 26 I grmje i mlake, vse mu be ravnica, kad je on othajal vse prek kako ptica. General je vlezal vu brezovike dvore, junaci puntarske povsud hie robe. 27 I vse okol Kupe ini porobiti, Degoj 20 pako mora do konca zgoriti. Kad to Zrinski razmi, poe se srditi i, da se e biti, akovac tvrditi.
20
Degoj: utvrda na Kupi koja je pripadala Franji Bukovakomu.
102
28 akovac pomoi vsaki dan s Kanie ekae, metemtoga Nemci vse idahu blie. Vu bubnje trgaju, zazavaju trente, 21 da b' ance kopali, e se biti bude, 29 Doklam vu akovec budu mogli priti, ako im i glave bude pogubiti. Kak to Zrinski zau, poe tuen biti ter si poe gospi ovak govoriti: 30 "O, prokleta ena, na kaj si me vsela, da moram ostavit vse grade i sela. O, prokleta vura, gda si me spoznala i tolna ovakov kada si mi dala. 31 tilo se je tebe vu kraljestvu biti, a sad na sirotu morala si priti. Siromaha mene jesi vuinila i sina svojega, koga si kojila. 32 Kamo moja gradi, kamo moji slugi, da sad moram biti vu takovoj tugi! Kamo sada moje posavsko imanje, oh, kam plemenito primorsko dranje! 33 Kam ljubleni Legrad, kam dragi akovec, kam li je Vrbovec, kam li je Rakovec! Kamo bojakovaki hasnoviti kmeti, kamo li estine - jaj, kam se u deti! 34 Kam gospocki konji, pozlatni hintovi, kamo li su moji odieni lovi! Kam moji kopovi, hrti izebrani! Iz vnogeh orsagof sim su dopeljani!
21
trente - nejasno
103
35 Kamo kapitani, k su me sluili, kamo vsi vojvode, k su me dvorili! Kam junako ime, kamo li vitetvo, k je sad satrlo tve oholno enstvo! 36 Kakti god Adama jesi me fkanila, iz grofa petljara jesi me vinila!" Poe zatem gospa govoriti milo: "To je vse lucko, kaj je nae bilo. 37 Mili gospodine, ve me ne alosti, da smo siromahi, to nam je zadosti. Sad i sama moram zdihavati tuno, to vu reputatji moje je preruno." 38 Gospodin skrivaju vu Be etuvae, kojega tam Cesar taki vu ret dee. S kojim je tam proel i nje brat Traki, a v Turke pobignu kleti Bukovaki. 39 S Cesarom glasae, da nitar ne more, koga mukateri vu akovcu dvore. "Oh, prokleti on dan, d sam se rodila i prokleta vura, gda sem se kojila." 40 Gospoja, ne tui, nit zlo ne govori, ar si zasluila, da ti simbot dvori. Gospodine Petre, u ti govoriti, Cesaru na slubu k sem gotov biti: 41 Ni li [ti] to dosta, bil si ban horvacki i takaje ktomu gospodin orsaki. Vse ti je podlono, bilo vse pokorno, povsud izvieno tve ime prezmono.
104
42 Nakaj ti je, ada, bilo to viniti, ku til si orsagu kralicu imati? Kamo tve junatvo, kam viteko ime, koje si sad zgubil, gospodine mili! 43 Zakaj si se eni tak dal vukaniti? Sad tu u povidat, kaj mora viniti. Kad Adama Eva vukanila bee, tak s figovem listjem Adam se pokrie. 44 Ti se pako sada s koprivjem obloi, ar si puntar kraljev, vere, pak i Boi. Na to te dopelja Katarina tvoja, naklecavajui ti vse za to prez broja, 45 Koja je zabila jur do konca sada, ar nit je kralica, nit s imanjem lada. Koja vu ret Gradac morala je pojti, timam, da je njega ne bude ve dojti. 46 Ar ju spoznavaju zrok te nevernosti, to je takvo udo, koga nam je dosti. Tuliku gospodu da ena nadlada hudobum, ter stara, da bi joe mlada. 47 I ker Auroricu sobom tamo ima. Ah, nesreno dete, to ti se sad tima, kada ti ne dvore oholi si sluge, bracu nit matere, kad ste v takvoj tuge! 48 Vnogi kapitani, k su vam sluili, uda se prestrae, vsi se odvrili. Hotil bih jo nito rei sad od Bana, prvih vremen viteza zebrana.
105
49 akal kak je dugo po miloe tuni, hode zaprt v hii kakti drugi suni. Gore blizu be vu Novom Mestu, k je blizu Bea, kamo ga je bila zanesla nesrea. 50 V aretu je tam bil nim takaj Traki, Cesaru se mole kruto, sakojaki, ali nijednomu ne miloa dana. Jaj, kak su nesrena gospoda zebrana! 51 Horvackoga budu orsaga glavari, ter se joe nigdor za to ne izmari, da se obem glave vuzmu, mili Boe! Kada to zauhu nesrena gospoda, 52 Da ne pretimaju molbe niti roda, za njega molei nit ruke zdigaju, gospodin traki pone se moliti, da b' mu dopustili Zrinskim govoriti, 53 Da na skradnju vuru vuzmu si proenje, pridi nego k Bogu zajdu na goenje. I nemka gospoda to im dopustie, da je jen k drugomu dojti mogal blie. 54 Oh, nesreni sam ja, kaj moram spisati, s mojom nevridnostjum pred vse ljuctvo dati Kada se sastahu, suze zbriavahu, lepo jen drugoga plau kuuvahu. 55 Zrinu Petru joe Traki zakriknu, ive suze toe, pred njega pokleknu: "Oh, ljubleni vogor, dika srca moga, ostavit moramo svita alarnoga.
106
56 Za ljubav te prosim raspetoga Boga, ne srdi se na me ti zaradi toga! Ar kak ti zaradi mene hoe vumreti i elnu duicu jo danas spustiti, 57 Ne srdi se na me, kaj mora ostavit ov mojega srdaca gumbelijumski cvet!" Od suz jur vas mokar, gore se podignu ter k raspetu Bogu premilo zakriknu: 58 "Raspeti moj Gospon Bog, smiluj nam se, ada, da nas toga sveta alost ne nadlada!" Zrinski od alosti malo govorjae, Markeza, kuuju, s plaem sprovojae. 59 Ter se zatem k smrti oba pripravljahu, na koju prvoga Zrinskoga speljahu. Kad je jur tam zael, pone govoriti, videvi do konca, da mu je vumreti: 60 "Ti, k svitom lada, Bog moj milostivni, vsa moja zla dela oprosti je meni! Vidim, da je ov svet tinja i nestalnost, vse veselje vu njem vu koncu neg alost. 61 Tebe, anda, ostavljam, zemlja, tebe, morje, a duu otpravljam vu nebeske dvore. Primi moju duu, Otkupitel, anda, da me toga sveta jakost ne nadlada!" 62 Onak ga s palaem henkar jenkrat vudri, nit na to spametni, niti na to mudri. Nego ga nevernik posie ez plee, otkud rne krvce potoec potee,
107
63 Vu koju se telo iz stolca omeknu; ter k raspetu Bogu premilo zakriknu: "Ti, k svetom lada, Bog moj, smiluj mi se! Joe ti se molim, grehe oprosti mi!" 64 Onda pako telo na stol postavie, kojemu pristupi taki henkar blie, odsie mu glavu nikak kruto teko. Oh, to li doeka tve telo viteko, 65 Da se tvoja rna krv sada tak prelija i rna zemljica da se njom odeva. Ja, k to spisavam, ponizno te prosim, oprosti mi, to ti to naprvo nosim. 66 Na smrt za njim pojde Frankopan gospodin, ter kruto ez mal as, ravno on isti dan. Ali je jo prvo svojoj gospi pisal, najti je kontinom ive suze brisal, 67 Spriavaju joj se, da mu neka prosti, e je to vugriil vu lipoj mladosti, govorei lepo: "M dua ljublena, ne zabi se z mene, ni z moga imena, 68 Neg mi ivi srino na vnogo dobrih let, mojega srdaca lep lilijumski cvet". Zatim pako njega popeljahu pod me, koga vudri henkar trikrat, ne nikaj ve. 69 Ter tak kot otre gospocku glavicu, a telo pak belo opadne vu krvcu, krv se rna zleja, vu njoj se telo moi, to mu gospa plae vu dne i tak v noi.
108
70 Mogli bi i drugi za ovo tuiti i svomu glavaru vernije sluiti. Dosta je govoril Markez od vernosti, k su tamo bili, uli su zadosti. 71 Da bi ja bil tamo, ve bi znal spisati, ako bi i suze moral zbrisavati. Ter komu ne bude ovde to povoljno, nek si ga ispie sad prec zadovoljno. 72 Ti, moj mili Boe, fala tebi budi i dika nebeska vezda i vsegdar. Amen. A mene pako, ti lovek, ako hoe znati, e se kaj tomu zna, nutri me e najti. Amen.
109
ALIA DE VACATIONIBUS
Ono, to sem elel, skoro se hoe spuniti srce se raduje; vesela srca zdignete ter me srcem nasledujte, dragi tovarui! Hoe priti vakacija, draga naa rekreacija predrago vremece; onda emo dokonati i kole se mentuvati, Bogu hvalu zdavati domov othajati. Jesen takaj hoe priti, sdom vsakojakem napunjena srce se raduje; budu hruke ino jabuke, budu zubi ino ruke, oh, mene gostile. Hou vivat mukata ino kozjaka cicega do moje sitosti; lenost hou othititi, vu vinograd u drati, vu njem grozdje prebirati z nim nasititi. Hou zahitit kniice, da ne pojdu ve pred moje lice ez vsu vakaciju; rano se stanem k mreicam, ter je postavim ptiicam, tiglecom i juriicam ino drugem ptiicam. Ako si pak kaj vlovim, domom pojdem ter razdelim; druine dam da skubu; takaje u razdeliti, hou cvrtje nih nainiti i jestvine pripraviti spei ino sfrigati. Dopeljam si tovarue, oh, ljublene tovarue Janka i Ferenca; hou nimi povse piti ino dobre volje biti, inu kole proklinjati do sunena zahoda.
110
Ovo prvlje hou vuiniti, vu kolu hou kesno dojti plau zdihavati, tak mu se tuei: Boli me glava ino kosti, daj mi otac kakve masti, koje tebe bole kosti, da ti zdrav postanem. Pone se otec spriavati: Ar te nemam im vraiti, nek vina s napitkom. Onda hou ocu rei, da mi vini pie spei i pogau v ogenj mei onda hou ozdraveti. Mati se zane skrbeti, kaj bum prosil, vuiniti rada i vesela; hou eu vutiiti i glad moj vutaiti, hou dobra vivati, z dobrem se nasititi do moje volje vse. Neu vode doma piti, ar me hou zima streti od vode napitka; mota reska u ziskavati, nim se gusto napijati, doklam bum mogal gledati. Hou stekla spraznuvati, i kopune i pience, i guice i raice, i mlade praece hou nahajati. Koj mi kole spomene, on rasrdi srce moje s tum takvum tamnicum; koj me oe navuiti, kak bi v kolu kesno priti, kak bi mogal kolnika vukaniti bude mi prijatel. Kaj se toga pristoji i mojoj glave dostoji masti su potreni; nigdor nemre es nje projti s konjem ni peice. Ako mi ne bu veruval, hou svedokov iskati i nje obmititi; pred nimi u prisigati, polak prisege lagati, za istinu e drati meni aprostiti.
111
O, tuge i alosti, nga na svitu stalnosti vu srcu radosti; kaj sem se doma raduval, ovde budem tuguval, za veselje zla vival, svetu ne veruval, nesreni moj glas krii nigdor mene pomoi. alosna vremena, teka su vaa imena, imena oznanjena; neu dale veruvati, alost, nesreu drati zob brzoga gonjena 22 vsegdar kolu preklinjati. Ovo na kratkom spevam, kad srcem zdihavam zaradi vakacije; bole mi je v dobrom biti, nastran norije ostaviti, u se verno vuiti obeem pred Bogom. 23
22 23
zob berzoga goniena - u rukopisu itljivo ali nejasno.
Osim oitih pisarskih pogreaka, u ovom se tekstu nalazi i vei broj nejasnih mjesta. Pjesma moda u svom prvotnom obliku nije bila doraena, ali vjerojatnije je da je zbog esta prepisivanja iskvarena; strofe kao da su ispremijeane. (Olga ojat)
112
RJENIK
Prepisivake pogreke u tekstu Pjesmarice Jurja rbaia oteavaju razumijevanje smisla pojedinih reenica; na takvim je mjestima teko utvrditi tono znaenje manje poznatih rijei. (Olga ojat) ada, anda - dakle Alia - Druga (to nije redni broj, ve znai da je zavrena prethodna pjesma i da poinje nova) Alia cantio pulchra contra juventutem ludicram - Druga lijepa pjesma protiv neozbiljne mladei Alia de vacationibus - Druga, o kolskim praznicima Alia vero de rebellione comitis Petri Zriny - Druga (pjesma, popijevka) o buni grofa Petra Zrinskoga ar - jer aret - zatvor bluditi - varati se cantio (pl. cantiones; lat.) - pjesma, popijevka Car - turski sultan Mehmed IV. (16481687) Cesar - austrijski car Leopold I. Habsburg (1657-1705) cvrtje - preno salo, slanina itd., sve to se cvre; varci alaren - himben, varljiv e - ako es, ez - kroz; preko; za da = gda - kad, kada deti - staviti; dovesti; kam se u deti kamo u (sam sa sobom) dika - slava dohajati - dolaziti dojti - doi dopeljati - dovesti dosegnuti - otkriti, spoznati, utvrditi draa - trava; bodljikave biljke drati - trati droben - sitan, malen droptina - mrva dranje - posjed dugovanje - stvar, posao figa - smokva finis - kraj fkaniti - prevariti glas (pl. glasi) - vijesti; glasae obavijestie [?] gospodin orsaki - zemaljski gospodin, vlastelin gospodin traki - Fran Krsto Frankopan Traki gotov - pripravan, spreman gre (3. l. sing. prez.) - ide gumbelijum - urica gusto - esto hanar - handar, orijentalni dvosjekli ma hasniti (hasneti) - koristiti; hasnovit koristan henkar - krvnik hiniti - varati hintov - koija, karuce; pozlatni hintovi - pozlaene koije hia - kua hud - lo, zao, pokvaren; hudoba - zloa, pokvarenost; hudoga razloga - [?] ino, inu - i (veznik) ishajati - izlaziti ispisati - opisati izmariti se - mariti, hajati; nigdor se za
113
to ne izmari - nitko za to ne mari, ne haje jalen - himben, varljiv; jalnost - himba, himbenost je - je (enkl. od nju, njih) jeli - ili jen - jedan; jenkrat - jedanput joe - jo jur - ve; sad juriica - vrsta ptice (crvenperka?) k - koja; k - koji; k - koje; s kem - s kime; s kum - (s) kojom kadi - gdje kaj, kajti - to; jer kitica - granica kniice (plurale tantum) - knjiga kod - kao; kako kojiti (se) - othraniti (se), othranjivati (dijete) konec - kraj; do konca, vu koncu - na kraju kontinom - neprestano kopov - vrsta lovakoga psa (hrt?) kot - kao; kako koteri - koji kozjak ciceg - vrsta vina krama - trgovaka roba; vzela te je [...] na kramu veliku - izabrala te je za trgovaki pothvat (posao) kriati - vapiti; vikati kruto - veoma, vrlo kuuvati - cjelivati, ljubiti ladati (s akuz. i instr.) - vladati; upravljati licati se (ee: lecati se) - plaiti se listor - samo, tek lucki - tu ljublen - mio, drag; ljubleno - milo, ljubazno m - moja masten; masne rei - uglaene (laljive,
neiskrene) rijei mentuvati se - osloboditi se, liiti se metrija - posao, zanat metemtoga - meutim mlahavost - slabost, nemo modoru - ptiar monja - kesa (za novac) Murave - Morave (kraj Sesveta) mukater - muketir, vojnik naoruan muketom (starinskom vojnikom pukom na fitilj; B. Klai) nadladati - nadvladati nahajati - nalaziti, pronalaziti najti - iako, premda najti - nai nakaj - nato, emu naklecavati - duboko se klanjati naprvo nositi - iznositi, predoivati, prikazivati naprvo zeti - razmotriti, pogledati navika - zauvijek ne - nije neg - izvan, osim, tek; ve nga - nema nekaj - neka nemre - ne moe nestalnost - varljivost, nepostojanost, nevjernost nigdar - nikad nigdor - nitko nikaj - nita norija - ludost, budalatina nut - no, eto, evo nutri - unutra nje - njih, njega, njezin obljubiti - zavoljeti, zamilovati odien - slavan, proslavljen odvriti se - odvrgnuti se omeknuti se - sruiti se, spuznuti opasti - pasti opraviti - izvriti optren - optereen orsag - drava; zemlja othajati - odlaziti; bjeati; letjeti
114
othititi - odbaciti otkojiti - othraniti, podii na noge (dijete) oznanjen - objavljen, proglaen palaa - blagovaonica; soba pala - krvniki ma pelda - primjer petljar - prosjak pie (pl. pienci) - pile (pilii) plakati (s. akuz.) - oplakivati pobluditi - prevariti se, pogrijeiti podati se - predati se podganjati - tjerati poginuti - nestati pogubiti - unititi, upropastiti; poraziti pojati - pjevati pojti - poi pomiluvati (s akuz.) - smilovati se, saaliti se popeljati - povesti popevati - pjevati potlam - poslije potrti - slomiti, razruiti, unititi povidati - rei povse piti - opiti se, napiti se (alkohola) povsud - posvuda prec(e) - veoma, vrlo; prec zadovoljno sasvim po svojoj volji; kako sam eli preinati - pretjerivati prejti - proi preklinjati - proklinjati preminuti - minuti, ieznuti, nestati; propasti; umrijeti pretimavati - potivati, cijeniti prevideti - izvidjeti, doznati, utvrditi prez - bez prezmoen - silan, mogu, uzmoan, poglavit pridi - prije pridjevak - nadimak, privarak pripetiti se - dogoditi se prispodoban. - slian pristojati se - ticati se, odnositi se priti (3. l. sing. prez. pride) - doi; ui prodetvo - propovijed prohoditi - prolaziti
projti - otii proenje vuzeti - oprostiti se protuletje - proljee pruglo - zamka, mrea (za hvatanje ptica) prvi - prvi put prvlje - prije puntar - buntovnik; puntarski buntovniki ravno - upravo raati - klati, ubijati reputatja - dobar glas, ugled ret - zatvor roa (pl. roice) - cvijet (cvijee); roni cvjetni sd - voe, plod sakojaki - svakojako, na sve naine simbot - krvnik [?] skauvati se - pokazivati se, pojavljivati se skradnji - posljednji skrivaju - krijui se, potajno spelati, speljati - izvesti spisati - opisati; spisavati - opisivati spomenuti se - sjetiti se spoznavati - uviati; prepoznavati; otkrivati sprava - oprema (ovdje: konjska) spraviti - sakupiti, sastaviti spravljati - pnpravljati sprovojati - sprovoditi, pratiti spustiti - ispustiti stalnost - postojanost; vjernost steklo - aa streti - satrti, unititi, upropastiti svu - svoju etuvati - uriti se; etuvati hitro - naglo se otputiti, pouriti se teti (part. perf til) - htjeti; tilo se je tebe - prohtjelo ti se tiglec - eljugar, konopljarka timati - misliti; to ti se tima - to misli (o tome)
115
takaj, takaje - takoer tancati - plesati tenja - sjena ter - i, pa, te (veznici) tinja - sjena tolna - savjet; tolnanik - savjetnik tot dobre, tot hude - jednako dobre kao i zle tovaru - drug trente - [?; prepisivaeva greka?] trikrat - triput trtvo - trgovina, trgovanje; trac trgovac Trac, Katarina - Katarina Frankopan Traka tumban - turban tve - tvoje tvrditi - utvrivati vabac (tok.) - ptica koja je mamac za druge ptice kad ih ptiari hvataju vakacija - kolski praznici valovati - priznati; oitovati vas - sav ve(e) - vie vekom - zauvijek ves - sav vezda - sad, sada vkaniti - prevariti; vkanjuvati - varati vlesti - ui, unii vnogi - mnogi vri (2. l. sing. imper. vrzi) - baciti; metnuti vsa - sva; sve vsaki - svaki vsakojaki - svakojak, razan, razliit vse - sve vsegdar - uvijek vsi - svi vsigdar - uvijek vudriti - udariti
vukaniti - prevariti vuzeti glavu - skinuti glavu, pogubiti, smaknuti vzelo me je na nje - prigodilo mi se [?], palo je na me [?], zapalo me vzeti (1. l. sing. prez. vzame) - uzeti zabiti (se) - zaboraviti zadosti - dosta, dovoljno zadovoljno - dasta, dovoljno; obilno zahajati - zalaziti zahititi - odbaciti; zabaciti zahod, sunen - zapad Sunca zajti - otii, poi zakriknuti - kriknuti, poviknuti, zavapiti zapeljati - odvesti; zavesti zdigati - dizati zdihavati - uzdisati zebran - odabran, odlian, slavan, plemenit zelje - trava; povre zevsema - sasvim zgrajen - izgraen, sagraen; moje je srdace s pelinom zgrajeno - moje je srce puno pelina, gorine ziskavati - zahtijevati, traiti; kukati (za neim) ziti - izii; naprvo ziti - suprotstaviti se zlejati se - izliti se zmoan - jak, moan, silan zmonost - mo, vlast, sila, snaga znati; e se kaj tomu zna - ako to o tome zna, ako se u to razumije znevarce - iznenada, neoekivano zrok - uzrok, razlog zvelienje - spasenje (relig.) itek - ivot uhkek - gorak umboriti - cvrkutati, agoriti
116
CITHARA OCTOCHORDA (1701, 1723, 1757)

Cithara Octochorda prvi je tiskani zbornik nabone kajkavske poezije. Sadri pjesme na latinskom i kajkavskom, a vei dio pjesama popraen je notnim zapisima. Rije je o vrlo znaajnom djelu za kajkavsku sredinu toga doba, to potvruju, nakon prvog izdanja u Beu iz 1701, jo dva ponovljena izdanja uz odreene izmjene (Be, 1723. i Zagreb, 1757.). Naslov Cithara Octochorda (Osmerostruna citara) djelo je dobilo zbog toga to su pjesme u njemu, prema crkvenoj godini, podijeljene u osam odsjeka: u adventske, boine, korizmene, uskrsne, nedjeljne, Marijanske, blagdanske i u pokojnike pjesme. Za prvo objavljivanje zasluan je kanonik Ivan Znika, premda se ne zna tko je prireiva zbornika (za prvo izdanje, pretpostavlja se Toma Kovaevi (1664-1724), kasniji kanonik zagrebake katedrale). Najvei dio kajkavskih tekstova u ovoj zbirki prijevod je s latinskog jezika, otisnut neposredno uz izvornik. Nekoliko njih pak izvorne su puke pjesme. Zbornik se temelji se na dugoj tradiciji kajkavske crkvene poezije, koja see i u srednji vijek. Dio pjesama iz Cithare ukljuen je ranije u starije rukopisne zbirke, u Prekomursku pjesmaricu I (1593), u Pavlinski zbornik (1644) i u rbaievu pjesmaricu (1687), ali su po postanku vjerojatno dosta starije. Neke pjesme postoje i u verzijama na drugim hrvatskim dijalektima.
117
CITHARA OCTOCHORDA (Izbor iz 1. izdanja od 1701.)
NA JEDNAKU NOTU 24 [VUSNI, MOJA ROICA]

Vusni, moja roica, vusni, m fiolica, Malahna, ah ljubljena, vusni, m grlica. Vusni, dragi cvetek nov, vusni, kin vseh cvetov, Malahni, ah ljubljeni, vusni, kin ljubavi. Vusni, polski lilijum, vusni, gumbelijum, Malahni, ah ljubljeni, vusni, sin jedini. Vusni, due zrcalo, vusni, kin i blago, Malahni, ah ljubljeni, vusni, Jeu elni. Vusni, moja zvezdica, vusni, m duica, Malahna, ah ljubljena, vusni, moja ptica. Vusni, moje veselje, paradi Marije, Malahni, ah ljubljeni, vusni, ptiek elni. Vusni, vusni, golubek, elno-slavni kosek, Malahni, ah ljubljeni, glasni moj slaviek. Vusni, pisan tigleec, moj zeleni gringlec, Malahni, ah ljubljeni, vusni, tihi agnec. Vusni, porod Materin, lep rumeni rubin, Malahni, ah ljubljeni, vusni, Sin Deviin. Koji vidi detece, tali mu se srce, Malahni, ah ljubljeni Jeu je kot sunce. Oh nu, ada, Jeua spevaj vsaka dua, Vusni, reci, Jeuek, vusni, moj Krituek. Amen.
24
To jest, prema istom napjevu kao i popijevka koja ovoj u originalu prethodi. [Nap. O. ojat]
118
[O, DETECE ME PREDRAGO...]

O, detece me predrago, vesela sem ti; ti si mene vse me blago, spevala bi ti, spevala bi ti. Sinek, sinek moj ljubljeni, zavusni si ti; o, golubek moj sreni, vse moje si ti, vse moje si ti. Tebe Otec ljubi, slavi, ober vseh ljudih; ar si njegov sinek pravi, nijeden drugi, nijeden drugi. Nunaj, nunaj, mili sinek, vzemi pokoj tvoj; jur dohaja tihi senek, ti si sokol moj, ti si sokol moj. Lepa moja ti roica, mili sinek moj; kot diea fiolica, dragi golub moj, dragi golub moj. Moj lilijum lepi, beli, vesel mi budi; o, ti klinec moj zeleni, slatko zavusni, slatko zavusni. Amen.
119
ALIUS [PLANCTUS] ad eandem notam [TUNA MATI TER ALOSNA]

Tuna mati ter alosna, Kam se hou vtei sada, Mati gorka, kamena? Sinka tri dni iskala sem, Putem hode plakala sem I na zemlju padala. Nala sem ga me idovmi, Kot agneca z oroslanmi, Mila sinka, Jeua. I nut, ovo malo potlam Vsega gola vidla jesam, K stupu privezanoga, ibjem ktomu ranjenoga, Svojum krvjum rumenoga, Ve mrtvoga nego iva. Zatem zgrabe vuki ovcu Ter ju sile sedet v stolcu, Da bu smeh vsem okolu. S krpum sukna rlenoga Odevahu ranjenoga, S trnjem glavu korune. Za kraljevski bat trstinu V ruku vtiu neba kralju, Na pot kralja zoveju. Onda zdehnuh i zakriknuh: Pomiluj me, sinek, majku, Vu alosti vtopljenu. Sad ti k mene pregovori, Glas tvoj uti, sinko, daj mi, Da se dua okrepi. Ali veku alost moju Je povekal idov drugu, Kad kri na te navali. Nose kria gda te vidim, Kam se genem, tuna mislim, Kak ti hou pomoi. Pribliavam k tebe majka, Da t' pomorem nosit kria Na Goru Kalvariju. Od tebe me porivae, Nit se mene smiluvae, Neg na zemlju hitae. Kad na Goru doli bee, Svite njemu islekoe, Na kri sinka pribie. Z octom v ee napajae, Doklam glavu on nagnue, Duu Ocu zruae. Kad jur sinek vumrl bee, Prsi kopjem prebodee, Nit mrtvomu prostie. Onda javem, onda plaem, Vsem se tue, ovak reem: Oh, poglejte alosnu! Tuna majka vsagdar budem, Nigder sinka vee nemam Nego tebe, Jeua. Majke nemam nit sestrice, V tugah plove moje srce, Vmrklo mi je sunece. alost ter velika tuga Bude mene povsemsega, Tja do moga groba. Ar veselje jes' zgubila, Moja dika je vumrla, Radost moja prola je. Plai, ada, vsaka majka Premiloga moga sinka, Vseh nas Otkupitela, K je hotel, Bog budui, Ljubav na nas imajui, Aldov Ocu postati. Da bi ne bil Jeu vumrl, Ne bi lovek neba videl, Nit veselja venoga. Zato hvali, lovek greni, Sina moga, Boga tvoga, Da njim stane iz groba. AMEN
120
ALIUS PLANCTUS B. V. MARIAE [SVETA GOSPA EE LASI...]

Sveta Gospa ee lasi, gde k nje Ivan nosi glasi. Tuni glasi jesu, strani, od miloga sinka doli. Zato spravljaj, Gospa, lasi ter nasleduj tune glasi, Ar vlovie sina tvoga i zvezae kakti sunja. To razmevi tuna Majka, alost prevze nju velika, Putem hode narekuje i obilne toi suze. akaj, krii, sinek, Majku, da t' pomorem nosit muku. Ali Majku ti idovi ne pustie blizu dojti, Neg mrcvare, biju, tuku Boja sina kot ovicu. Kad kri njemu navalie, onda Majka omiljae, D kri nosit sam morae, pod kem gusto opadae. Kad na Goru doli bee, gde raspetju mesto dae, Onde muku, onde udo ne takovo videl nigdo. Sveta Gospa, tuna Majka, kaj si vidla, pove anda? Videla sem glavu dinu z vencem trnja vsu zbodenu, Videla sem lasi zlate s krvjum mrsko vse zmotane. Videla sem, negda lepo, lice vezda popljuvano, Videla sem ruke bele, avli kriu prikovane. Videla sem noge brze, vezda kriu pribodene, Videla sem sinka plau, za idove k Ocu mole. Videla sem sina v ee piti prosit, octa dae, Videla sem sinka, svoju Ocu daju v ruke duu. Videla sem prsi svete, z otrem kopjem otpirane, Videla sem i gledala, gda krv z vodum je izela. Sveta Gospa, tuna Majka, kaj si onda jur inila, Gda iz kria znee sinka i na zemlju dae mrtva? Kriala sem, javkala sem, i vse na pla zvala jesem: Gore, morje i peine, z menum plate, mesec, zvezde, i ti, arko, temnost, sunce, daj da krije sveta grehe! Jaj si mene, ter neboge! sinko dragi Majke tvoje! O! Marija, naj plakati, z mrtvih sin tvoj hoe vstati, Tebe prvu pohoditi, tela diku pokazati, Ar kaj vezda je pretrpel, grene due je otkupil. Dojde vreme vsem veselo, da njim lovek pojde v nebo. AMEN
121
ALIUS [PLANCTUS] CROATICUS ad eandem notam [O, JEUE, SLATKO IME...]

O, Jeue, slatko ime, nazveeno z neba mene, Takvo li je dolo vreme, da te majka poznat nemre? Ti li radost jesi neba? ti li zmonost ober vsega? Ti li mudrost Oca Boga? na opanost poroena? Nut, na kaj je tebe vezda idovskoga ljudctva srda Obrnula, premenila, da si venul cvet fiola. Oh, t li je, sinko, telo nazveeno mene bilo, Da se prime, rodit hoe, i v kraljevski stolec sede? A nut, kak je vse ranjeno, ibjem, z bii rastrgano, I na kriu visi golo, s tremi avli prikovano. Oh, t li je, sinko, glava, z vencem trnja korunjena? Oh, to li su lasi zlati, s krvjum mrsko zamotani? Oh, to li je, sinko, lice, presvetlee nego sunce, Vu k gledat vse duice ele, tune grliice. Vidim vezda popljuvano, s hraki mrsko narueno, Da te poznat nemre lovek, moj jesi li slatki sinek. Oh, to li su sveta vusta, z divojakem mlekom sita? Kak vas vezda v ee poji i emerom idov koji! Oh, presvete prsi tvoje, vi ste moga srca stanje, Zaprete mi duu moju, da preminem vu tom grobu. O, visokost neba jalna, gde je radost nazveena? Dika Bogu, a mir ljuctvu, a nut vmira kralj na svetu. Kakva dika, o mir kakov? ov li z neba be blagoslov, Da Bog mira vmreti mora, diku dati za pot kria? O, ti anel, z neba posel, gde si vezda, o, Gabrijel? Kam su one rei tvoje, moj da sinek velik bude? Hodi z neba, poglej njega, je li na njem kip loveka, Ter me zovi, tuge punu, imenuj me majku tunu. O, rodica moja sveta, Jalabeta, mat' Ivana, Naj ve mene blagoslovnu me zvati majku, Ar nijedna ne takvoga sinka mati porodila, K bi tako zmuen, stuen bil, od koga raspet, vumrl. O, ti Otec, Bog nebeski, ovo li je kralj anelski, Davidovov komu stolec obeal si sinu, Otec? Ovo li je stup on svetli, vu dne senca, svetlost v noi, Kad z Egipta po puine putuvae ljuctvo rne? Oh, kakvomu sad privezan z vumi k stupu je, biuvan, Bog, sin ov tvoj preljubljeni, lovek, sin moj ov preelni. Pogledete pod trnovum kak kralj sedi ov korunum, Mesto bata je trstina, pla razdrti falat sukna. O, idovsko ljudctvo tvrdo, od peine tvre vnogo,
122
Ona ti je hladnu vodu vu puine dala udnu, Da si eu vgasil tvoju, hranu imel z neba manu. A ti daje stvoritelu glad i emer piti Bogu! Spomeni se, da pri Ocu je se sprosil iskat ovcu, Tvoju z grehi punu duu, po puine blude, tunu. O, vi gore! o, vi lugi! o, peine! polja! ljudi! Plate majku vide tunu, od vseh vezda ostavljenu, Da vas ona prime onda, kad premine dua s tela, S kojum nikaj ne ponese, neg inenja dobra vzeme. Ovak bude preporuen, po alosti v nebu blaen, Ako prvo grehe s plaem ti opere ovde svetem. Dika budi Ocu Bogu, dika Sinu njegovomu, Presvetomu dika Duhu, vsem trem vsegdar naj bu v nebu, I Marije tune majke, da nam sprosi del vu muke, A po smrti sinom skupa i njum biti vekvekoma. AMEN
123
Hymnus croaticus DE PASSIONE CHRISTI

Vsaka dua, k Jeua hoe pravo ljubiti, Niti nee svoje sree potlam v nebu zgubiti, Naj poslua ter pokua teku muku njegovu, Kak naj prvo je neverno sluga sfalil Gosponu, Juda, jalni i nestalni, budui apotolom, Gda je svoga ljutem Boga koma prodal idovom, K z ljubavi pot krvavi za nas bee prelejal, Gda pred smrtjum je na vrtu na kolena poklekal, Oca molil i privolil teku muku trpeti Ter za strane grehe nae dobrovoljno vumreti. Onda skupi ter pristupi zme erega svojega Juda, prvi i neverni sluga Boga svojega. To znamenje dal be me nje, njega ne pomiluju, Da zakriknu, njega primu, koga bude celuval. Onda vjee i prijee kakti hudodelnika, Ruke veu i rasteu kakoti nevernika. Na vsu muku ivot tuku, njega ne pomiluju, Kruto pane, povsud rane, nad glavu mu etuju. Pred Anaa, Kajifaa, zvezanoga peljaju, Biju lice, po krivice onde ga potvarjaju, Da je spanik, Boji blaznik, sinagoge burdelnik, Da je zmutnik, velik bludnik i Cesarov nevernik. S tum pojdoe i dojdoe tubum pred Pilatua, Nit krivoga nit dunoga preslatkoga Jeua. Onde kjednu suprot njemu strano vsi zakriknue, Da je vreden, kakti jeden tolvaj, smrti najveke. Kak be tuba, Pilatu ga ree van ispeljati, Zvezanoga i gologa, k stupu privezanoga, Potomtoga pravinoga nesmerno biuvati, Da nazoi ne ve moi bilo njega poznati. Od vrhunca vse do konca cela mesta ne bee, Koga ljuti oni vuki nemiloma trgae. Onakvoga krvavoga, da se nad njim smiluju, Njim vsem kae, da se vtae i onak pomiluju. Ali zahman i be biuvan, nehte iva pustiti, Neg zakriknu i glas zdignu, da se ima raspeti. Joe ree, e se nee Cesaru zameriti, Da ovoga, k se Boga ini, ima vmoriti. To videvi i razmevi, dopusti im initi, Da si svoju dobru volju mogu nad njim spuniti. Tak prijee, njega vzee, s trnjem ga korunie, Ter iz ale svilne halje na njega mi metae.
124
Jedni pljuju, drugi psuju, vu lice ga pljuskaju, Neki sude, nekikude, suprot njemu mrmraju, Doklam teki kri premehki na njega navalihu. Tak pojdoe, otidoe na goru Kalvariju. Vezda njega, gola vsega, na zemlju povalie, Ruke, noge, na kri onde nemiloma pribie I raspeta onak njega na visinu zdignue, Ter vu ee, muke teke, octa piti dadoe. Tako ranjen, ves opanjen, Ocu duu izrui I s tem mukam prevelikem vumre, konec vuini. Ah, osupni, srce, pukni od velike alosti, Gledi tvoga, plau, Boga vmiraju prez radosti. Vi', da z grehi ve tvojemi njega ne bu raspinjal, Neg, ivui vu svetosti, v nebu njim bu prebival. AMEN
125
[ZAKAJ SVET TAK TEE...]

Zakaj svet tak tee za dikum skazlivum? Zakaj se za hvalum tak trudi lalivum? Tak je kratka radost toga sveta dika, kak je kratka trcem sejnjmena prilika. Ve se vufaj vu grd, na ledu zidani, vu rosu juternju, neg' vu svet ov jalni. Ako si lep i mlad, bogat i plemenit muder i razumen, i pri ljudeh velik, Kratka je nesmerno vsa ta svetcka radost, ar joj je zasela vekivena alost. Vojska, glad i kuga denes-zutra pride: vu onom megnenju vsa srea odide. Blago te ostavi, vse od tebe pojde; beteg te dohiti, smrtno vreme dojde. Nikaj ne pomore onda plemenina, nit pogleda na te prava tv druina. Morebit se toga komaj aka mira, da tebe mrtvoga v rnu zemlju vtira. Koji denes gine od tvoje ljubavi, zutra ti jur kopa jamu pod petami. Na suncu se krital kruto lepo sveti, ali kak opadne, na prah se razleti. Tak i vsaki, koji danas vesel ive, zutra te nestane, z mrtvemi zegnije. Budi cesar i kralj, papa i poglavar, fini dijak, meter, tek ali kramar, N asti, n mesta, kamo bi se vtekel, bude ti vumreti, gda ne bi ni rekel. Truhina i moli budu te glodali, brat i sestra rvi budu ti se zvali. Mole pod se prestre, s rvi se odene; tomu ti ne vujde, kam se goder dene. Ne bude palae, po ke bi se etal; tvoje ti krov hie bu na nosu leal. Ako te od svoga lica Bog othiti, ne bude ga z niim mogel obmititi. Onda ti al bude do srca tvojega, da si nebo menjal z jednum kapljum meda. V mukah bude plakal tvoje dobre dneve; emerom te prejde vse svetcko veselje. Molbe i pokore primi se zagoda, da si prijatela vezda dobi Boga. Pri njem najde blago, z veseljem i zdravjem, k tomu zvelienje na vse veke. Amen.
126
PROSA CROATICA
Den srditi hoe priti, Ves svet z ognjem popaliti, Ne se moi pred njim skriti. Davidova re je bila, To pravica svedoila I ibila nazvestila. Kulik trepet onda bude, Gda se mrtvi vsi prebude, Da posluhnu Boje sude. Glas trumbete mrtve budi: Stante gore, mrtvi ljudi, Hote g Bogu da vas sudi. Onda hoe smrt prestati, Vsa natura trepetati, Kada raun bude dati. Knige hte se otvoriti, Stranu pravdu obznaniti, Kak se mora svet suditi. Sudec, ada, gda bu sedel, Vsa otajna bude videl I srdito na me gledel. Kaj, nevoljnik, onda reem? Pod obrambu kam se vteem, Gda strah bude i pravinem! Zmoni vsega Kralj stvorenja, ivi zdenec otkuplenja: Ne skrati mi oproenja. Spomeni se, Gospodine, Vu koje si priel ime: V onom dnevu ne zgubi me. Kaj si truda za me prijel, Krinu muku i smrt podjel, Ves li trud bi zahman priel? Vse pravice, Sudec, puni, Milost tvu i nad menum spuni Prvo, neg' bu dan raunni. Za krivicu alujem se, Za pregrehu sramujem se, Na pokoru ponujam se. Magdalenu odvezal si, Razbojnika vuslial si I vufanje mene dal si. Moja pronja nedostojna, Prosim, da ti bu povoljna, Dua ne bu da nevoljna. K tvojem ovcam pridrui me I od kozlov razlui me, Na stran desnu poloi me. Gda opsudi ti grenike, V pekel pole nevernike, Med tvoje me daj delnike. Ja, nevoljni zemlje pepel, Najti sem se z grehi vtepel, Prosim, daj mi konec vesel. Den alosni i pun straha, Gda se krivec stane s praha, Ne skrati mu, Jeu, raja! Oprosti mu za tve ime, Da vekveni pokoj prime, Smiluj mu se, Sin Marije. AMEN
127
Ad notam: SVETA GOSPA EE LASI etc. Folio 204. Ali na notu: O, MARIJA, MATI BOJA, CVET NEBESKI etc. Folio 204.
Planu pesem, bratja, pojmo i vu Boga mi verujmo, Na smrt britku pomislemo, ter se z grehov spokoremo. Pogledajmo na to telo, koje prvo ivo bilo, A nut, vezda na kaj dojde? vsa lepota pro otide. Oi njegve su zaprte, koje svetu ve ne otpre, Ruke bele pornehu, noge brze okrepehu. Lica su se premenila, a rumena vusta sehla, Nit ne vidi nit ne uje, a govori joe menje. Ar, kak dua pojde s tela, vse je mrtvo, ne ve duha, Neg' ostane gluho, slepo, koje prvo bilo lepo. Zakopa se, prah postane; vojnbu i smrad na se dene, Ovde bude njegvo stanje, ovde njegvo vse imanje: Les palaa, grob oinstvo, svet pak drugi bu gospoctvo, abe, kae - slugi verni; vojnba, rvi - prijateli, Opravu mu budu tkali plesnivoa i ti moli. Tam brat brata ne otkupi, nit' deicu majka skupi, Ar smrt nema vu tom reda, neg' jednako zapoveda, Jemlje mlade, jemlje stare, slugum kralja skupa bere. Kemu, ada, svet ljubimo, k se trsi da zginemo? Joe mrtvec tako tui: Posluajte, ene, mui, Draga bratja, druba mila, k si z menum vsagdar bila: Vera behu lep kot roa, a vezda sem rna koa. Dokonana je m mladost, ne bu vee vu nje radost, Dokonani dnevi itka, dokonana svecka dika. K sem z vami ivel zdravo, v grobu moram zgnjiti ovo, Neete me ve videti, nit ve z menum govoriti. Ovde hou prebivati, k pitanomu dnevu stati, Naj Bog duu k sebe vzeme, ne gledaju grehe moje. Na vas, ada, pomislete ter se z grehov spokorete I vi ete vsi pomreti i hoete k mene priti. Ne vufaj se nitar v blago, neg si spravi dobrot vnogo, Ne vufaj se v jakost tvoju, ar smrt lada vsagdar v boju. Smrt je jaka od vseh ljudih: zlomi kosti i vse vudi, Nit se rodil, nit se hoe, smrt zatui koga nee, Vsemi lada i vse jemlje, ar nikoga ne miluje. To vam budi pred oima: smrtna sila vse dobiva. Misli, lovek, sad ivui, ter pogledaj v grob smrdei: Kam ja idem, tam ti dojde, otkuda se ne povrne. Ovde tvoje bude stanje, ovde z menum vse imanje. V zemlju mene poloete, a za duu vsi molete, Bog vam plati vae trude, da i z vami milost bude.
128
On vam budi vaa plaa, k dobrote z dobrem vraa. Hvala budi nebeskomu Bogu, vsagdar vekvenomu. AMEN
129
DRUGA POPEVKA MRTVEKA

na jednaku obodvoju notu zgornje Nut, smrt nosi otru kosu: opasti je vsemu ljudctvu, Opasti je kralju, muu, i vu smrtnu dojti vuzu. Kad loveka smrt pretegne, od mrtvoga vse pobegne, Otec, mati, sestre, brati, ne dadu mu sobum stati. Blago njegvo k sebe jemlju, njega vru v rnu zemlju, V rnu zemlju, v temne noi, v temne noi prez pomoi. Dua trpi, telo gnjije, nit ga nigdor pomiluje, Brzo prejde, k je prvlje bil odlien po sve zemlje. O, nestalnost sveta toga: spomeni se lovek z Boga! Doklam ive, spravljaj blago, k ponese s tobum v nebo, Ar to drugo vse pogine: kaj svet zgrabi, tebe mine. Glas trubente kad zapuhne, stane z groba, druga bude, Neg' si mislil, kad si ivel; onda bude tebe videl, Da si krivec Bogu tvomu, k vsa vidi, zna vu broju. Onda pleve od penice bude zbiral po pravice, Pleve v ogenj hoe dati, a penicu sobum vzeti. Mreu otpre, ribe zbere, vmanje hiti, dobre vzeme, Ovce polje na desnicu, kozle hiti vu temnicu, Gde pla bude na vse veke, a zebranem radost v dike. To premisli, k jo ive, prvo nego vu grob pojde, Da na desnu ruku dojde, z blaenemi nebo vzeme. Moli, prosi, v dnevu, v noi, da ti mesto bu raj veni. AMEN
130
TRETJA MRTVEKA POPEVKA

na notu ZAKAJ SVET TAK TEE ZA DIKUM etc. Folio 315. Ali na notu BOE MILOSTIVNI etc. obodvoju. Fol. 328. Item 319. Posluajte, ljudi, kaj lovek govori, kada mu smrt duu iz tela jur goni. "Sunce mi zahaa, dua e se delit, nee mi tunom ni mesec ve svetit. Jur mi je kura no oi zaslonila i predugo spanje nemila otprla. Zbogom, ada, sunce, zbogom, mesec svetli, k z vaum svetlostjum mene ste svetili. No mi se priblia, v koje hou spati do sudnjega dneva, kad mi bude stati. Zbogom, dika moja, vi zvezde sunene, ke v noi svetite, vu dne neviene. Vi pute kaete brodarom po morju, ali su zaprti mene nebogomu. Zbogom, druinica, k si verna bila, a naj prvo: zbogom, moja majka mila, K si me na ov svet teko porodila, jo tee malahno detece dojila. 25 Zbogom, vi sestrice, zbogom, braci mili! Smrt mi se priblia, k me z vami deli. Zbogom, prijateli, verna drubo moja, i blini susedi, zbogom, vsa imanja. Pojti mi je, ovo jur smrt je pred vrati, ne d se prositi niti obmititi. Ne znam, kamo dojdem, gde stanuval budem, komu li u duu preporuit moju. Znam, da si me stvoril, Jeu, i otkupil; tebe zato duu preporuam moju. Ovo s planem glasom tebe se ja molim: da me ne ostavi, Jeu, milo prosim. Ali i ti, mila Majka Jeueva: na pomo mi budi, duu moju primi. Angel moj nebeski, uvar od mladosti, i ti me sad uvaj, v raj duu zapeljaj.
25
Budui da rijei "jo tee [...] dojila" u ovom kontekstu zapravo nemaju smisla, pretpostavljam da je u predloku na ovome mjestu stajala rije kojila, u znaenju 'odgajala', 'othranjivala', 'podizala na noge', koja se javlja u nekim starijim kajkavskim tekstovima. [Nap. O. ojat.]
131
I vi, Boji sveci, etujte mi rei: z blagoslovom Bojem pojdi v pokoj veni." AMEN
132
POPEVKA OD SMRTI
Na notu obodvoju: PLANU PESEM, BRATJA, POJMO etc. Folio 467. O, smrt strana! o, smrt huda, kulika li ini uda! Spominjanje uhko tvoje rani jako srce moje. Tvoj koteri emer kua, njega pojti mora dua, Koga strela tvoja rani, barbir njega ne obrani. Zahman su mu patekari, zahman fini i doktori, Ne mu treba pojti v Padvu, nit v nijednu apoteku. Zahman su mu hamalije, zahman vraje vse coprije, Na stran mora deti listje, na stran flatre i korenje. Nit napitki alkermea, niti prahi iz Becvara, Ne mogu ga opuvati, da bi ne bil suenj smrti. Ar s kojega svite slai, mehkum nogum njega klai, Nit staroga ne miluje, a mladoga nazlobuje, Ne strai se srditoga, ne plai se hrabrenoga. Gde je amon, vitez jaki? gde Herkule on veliki? Aleksander gde je zmoni, vsemu svetu zapovedni, Komu suenj be Dariju, Perijanci i Egiptu? Gde Juliju, cesar prvi, k se vozi z oroslani, K vumori Pompejua i gospoctvo vze varaa? Gde cesari vnogi drugi, vu junatvu osebujni? Vse su druge obladali: tebe jednu nesu mogli. Vsem si vzela ti korune, vsem oruje, brze konje, Da ne mogu vtei tebe, neg' opadnu vsi vu grobe. Kam bogaci svojem srebrom? kamo skupci utem zlatom? Kam njihovi beli gradi? kamo dvori, vinogradi? Kam varai, zidmi jaki? kam orsagi preveliki? Kamo konji nezjahani? kamo kini nebrojeni? Kam trnaci, kam marofi? kam deica, mladi grofi? Kam divojke, lepi cvetki? i majkini dragi sinki? Kam gospoje i kralice? kamo zmone cesarice? Povenue kot travica, kad ju ruka vudri kosca. Vse je prelo, vsi su vmrli, v rne zemlje vsi zegnili. O, smrt strana i nemila! kaj si toga jur pobila! Kaj u vee povedati? pla mi ne da govoriti. Ne se rodil, nit se nee, koji smrti vujti hoe. AMEN
133
RJENIK
ada - dakle agnec - janje aldov - rtva Alius [planctus] ad eandem notam Drugi [pla] prema istom napjevu Alius planctus B. V. Mariae - Drugi pla B. D Marije Alius [planctus] Croaticus ad eandem notam - Drugi hrvatski [pla] prema istom napjevu alkerme - crveno bojilo za slatkie, likere i sl. (B. Klai) ar - jer barbir - brija; ranarnik ("kirurg") bat, kraljevski - ezlo Becvar - Be [?] behu - bijah beteg - bolest blaznik - bogohulnik bludnik - krivovjerac, heretik bogatec - bogata burdelnik - oskvrnitelj Cithara octochorda - Osmerostruna citara coprija - aranje emer - otrov esati - eljati koma - potajno, muke d = gda - kad, kada dan, raunni [!] - dan obrauna, sudnji dan den, pitani - sudnji dan den, srditi - sudnji dan deti - staviti; kam se gode dene - kamo god poao, gdje se god sakrio dijak - ak, uenik, student; ovjek koji se slui latinskim jezikom dika - slava diei - mirisni dobiti - nadvladati, prevladati svladati dobra volja - dobrohotnost, dobrostivost, dobro raspoloenje (u drutvu) dohajati - dolaziti dohititi - dohvatiti, dosei; dostii druina (dem. druinica) - ukuani; kuna posluga; prijatelji; druba duha - miris falat - komad fiola (dem. fiolica) - ljubica flater - ljepljivi ovoj za rane genuti se - krenuti se, pomaknuti se gringlec - zelena una gumbelijum - urica gusto - esto hamalija - gatanje, proricanje hititi, hitati - baciti, bacati hia - kua hudodelnik - zlotvor Hymnus Croaticus de passione Christi Hrvatski himan o muci Kristovoj islei - svui ispeljati - izvesti jalen - himben, prijetvoran, varljiv; lo, opak, zao; zavidan jemati - uzimati joe - jo jur - ve kaa - zmija kem - kojim; kemi - kojima (instr.); k koji kin - nakit, ukras, ures; blago kjednu - zajedniki, u jedan glas ktaiti - tlaiti, pritiskivati klinec - karamfil
134
kojiti - hraniti, othranjivati, odgajati, podizati na noge (dijete) komaj - jedva kot - kao koteri - koji kozel - jarac kramar - sitniar, trgovac sitnom robom kruto - jako, veoma, vrlo ladati - vladati; pobjeivati, nadvladavati lasi - kosa m - moja marof - majur megnenje, ono - tren oka miluvati - saaljevati, smiliti se mol - gusjenica; glista (koja ivi u zemlji) morebit - moda mrmrati - mrmljati mu - seljak naj - neka; nemoj najti - iako, premda narekuvati - naricati nasleduvati - slijediti nazlobuvati - mrziti nazoi - okam u oko nazvestiti - navijestiti ne - nema; nije nebog - jadan, ubog nemre - ne moe nesmerno - neizmjerno, silno, jako nestalen - himben, nepostojan, varljiv; nevjeran; nestalnost - himba, nepostojanost, varljivost n - nema nigder - nigdje nigdo, nigdor - nitko nikaj, nitar - nita nunati (izraz iz djetinjeg jezika) - spavati nut - eto, evo ober - iznad, povrh, vie od obladati - pobijediti, nadvladati obmititi - podmititi, potkupiti
obramba - zatita oditi - otii odvezati - odrijeiti okrepeti - ukoiti se, odrvenjeti omiljati - onemoati; onesvijestiti se opasti - pasti oprava - odjea opsuditi - osuditi opaniti - osramotiti; opanost sramota, sramoenje oroslan - lav orsag - drava; zemlja othititi - odbaciti otiti pro - otii, nestati otpreti - otvoriti; otpirati - otvarati ov - ovaj ovo - eto, evo Padva - Padova paradi - raj patekar - ljekarnik, apotekar peljati - voditi plakati (s akuz.) - oplakivati podjeti - podnijeti poginuti - nestati, propasti pojti - poi pokoj vzeti - smiriti se, usnuti pomiluvati (s akuz.) - saaliti se, smiliti se ponujati se - nuditi se posel - poklisar, poslanik pot - znoj potlam - poslije, kasnije potomtoga - nakon toga povedati (2. l. sing. imper. pove) - rei povekati - poveati povrnuti se - vratiti se povsemsega - nakon svega, nakon toga povsud - posvuda pravica - pravda; pravien - pravedan pregovoriti - progovoriti pregreha - grijeh, sagreenje prelejati - proliti premehkek - preteak prijeti - primiti priti - doi
135
prositi - moliti paniti - sramotiti; psovati; karati, kuditi roa - cvijet sehnuti - osuiti se, usahnuti sejnjmen - sajmeni; sajamski senca - sjena sfaliti - prevariti, obmanuti sinagoga - idovski hram, templ skazliv - himben, prijetvoran skratiti - uskratiti slaviek - slavuj spanik - zavodnik, varalica spokoreti se - pokajati se spravljati - sabirati; slagati, sastavljati; spremati; ureivati srda - srdba stanje - sastamba; boravite, prebivalite; stan stati - ustati svetcki - svjetovni svite - odjea, odijelo etuvati - uriti se, pouriti se; etuvati nad glavu - zahtijevati neiju glavu (ivot) ibila - Sibila, ena proroica (u klasinoj starini); u prenesenom znaenju: gatalica (B. Klai) kur - taman, mraan pot - pogrda, poruga; ruglo; sramota tiglec (dem. tigleec) - eljugar tei - hitjeti, hrliti, nagliti, uriti se, trati ter - i, pa, te (veznici) tja (do) - sve (do), ak (do) tolvaj - razbojnik, zloinac trepet - drhtanje, drhtaj; trepetati drhtati trnac - vonjak truhina - trule, raspadanje trec - trgovac, prodava tva - tvoja
vara - grad vera - juer ve, vee - vie vekiveni, vekveni - vjean veki - vei vekvekoma - zauvijek ves (gen. i akuz. vsega) - sav vezda - sad, sada vjeti - uhvatiti vloviti - uhvatiti vmanj - lo, zao vmreti - umrijeti vmrknuti - omrknuti, potamnjeti, pomraiti se vojnba - zadah, smrad vsa - sva; sve vsagdar - uvijek vsaka - svaka vse - sve; vsemi = z vsemi - sa svima vtei se - utei se, skloniti se vtepsti se - okaljati se, uprljati se vtikati - uticati, stavljati u vu - u (prijedlog) vudi (pl.) - udovi vudriti - udariti vufati se - uzdati se, pouzdavati se vujti - utei, pobjei vusnuti - usnuti, zaspati vzeti - uzeti zagoda - na vrijeme, pravodobno zahman - uzalud zakriknuti - poviknuti zamotan - zapleten, zamren zapreti (part. pas. zaprt) - zatvoriti zapuhnuti - puhnuti; zatrubiti zasesti - postaviti zasjedu, stati u zasjedu zavusnuti - usnuti, zaspati zbirati - izabirati; zbrati - izabrati zdehnuti - uzdahnuti zginuti - nestati zgubiti - unititi, upropastiti; pogubiti zmoen - jak, moan, silan, snaan; zmonost - jakost, mo, sila, snaga zmutnik - smutljivac; pobunjenik
136
zneti - skinuti zvelienje - spasenje (relig.)
aluvati se - aliti (zbog ega), kajati se itek - ivot ivot - tijelo; trup uhkek - gorak
137
KAJKAVSKE PJESMARICE 18. I 19. STOLJEA (Izbor)

U 18. i 19. stoljeu produkcija rukopisnih pjesmarica sve je vea.Druga vana karakteristika tih pjesmarica je sve vei udio svjetovne poezije, tako da su neke od pjesmarica i iskljuivo svjetovnog karaktera. Osim ve spomenute prve tiskane zbirke kajkavske poezije Cithara Octochorda (tri izdanja: 1701, 1723, 1757), u 18. stoljeu istie se zbirka uglavnom ljubavne poezije Katarine Patai (oko 1750-1811), pod naslovom Pesme horvatske, datirana 1781. godine (koju izdvojeno donosimo u cijelosti). S poetka 19. stoljea istiu se rukopisne zbirke Canticum cytharaedorum cytarizantium cum citaris suis (1805), zatim zbirka prireivaa kanonika Marka Mahanovia (1773-1824) Horvacke popevke svetske (1814), te mali zbornik kajkavske poezije iz 1823. godine (Popevke po Ladislavu Forko), kojega je priredio Ladislav Forko (1754-1825). Poticaj za sastavljanje takvih zbirki svakako je bila okrunica Poziv biskupa Maksimilijana Vrhovca (g. 1813), u kojemu on poziva sveenstvo na sakupljanje jezinog blaga, ali i "popevki horvatskih i slavonskih". Mahanoviev rad vjerojatno je rezultat upravo te inicijative, koja ujedno objanjava vei broj kajkavskih pjesmarica koje su se pojavile iza 1813. godine, ali koje, dakako, sadre stariju grau. Sline pjesmarice izrauju se ak i u drugoj polovini 19. stoljea.
138
JOSIP KERESTURI (1739-1794)

Uz pjesmu sauvanu u zbirci Horvacke popevke svetske (1814) pod naslovom Nikaj na svetu lepega ni, prireiva Marko Mahanovi navodi: "Poveda se, da ju je Keresturi agens, napravio". Rije je o Josipu Keresturiju, varadinskom isusovcu, profesoru u Trnavi i Zagrebu, koji je kasnije napustio isusovaki red i bio Varadinski notar. Neko vrijeme bio je i slubenik na bekom dvoru, a autor je veeg broja djela na latinskom jeziku lingvistike, pravno-politike i povijesne tematike.
139
NIKAJ NA SVETU LEPEGA NI

Nikaj na svetu lepega ni, Nego gorica kada rodi, Muek se trudi ter se vrti Da mu se delo ne zamudi. Vince rad pije, v kleti sedi, Kumu napija ter mu veli: Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Kolje bum sekal, rezal ga bum, Deca obele, gostil se bum. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Doklam nakoljim, dosta ga bu, ene natiram z vodum, s kopu. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Zato mu delam, da ga bum pil, Za drugo neje, bum ga se vil. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! e ga popijem, ter ga ne bu, Malo bum shaal potlem v letu. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Zatim nadojde sveti Mihalj, Grozdje dozrele, budem ga bral. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Martinje dojde, krstil ga bum, Vince postane, napil se bum. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'! Denes al' zutra mrtev nam glas, Vince ostane, ne bude nas. Kume moj dragi, daj se napi', Joe nas ne bu, daj ga se vi'!
140
CANTICUM CYTHARAEDORUM CYTARIZANTIUM CUM CITARIS SUIS (1805)
VRE PUCA RUMENA ZORJA

Vre puca rumena zorja, vre zlatni sunca, sunca trak milo siva z modrog morja i vre prehaa mrzli zrak. Nut veseli se vsaka stvar, vsigdi je mili boji dar. Oh! kak vugodno je vreme ter kakvo na srcu breme!
141
AA MOJA - ZATO SI MI PRAZNA

aa moja - zato si mi prazna, natoi se, dotoi se brai na veselje. Ja u piti, van ispiti brai na veselje. Ja sem pil, van ispil, brai na veselje.
142
DOBRO VINCE
Dobro vince, poj vu me, dojde vreme, ne bu me. Kad bum v rni zemlji gnil, ne bum vie vinca pil.
143
VIDI, PRELJUBLENA
Vidi, preljublena draga goljubica, Kak su oblejana suzami ma lica. Plaem se po noi; ako ne veruje, Gledaj suzne oi. itek me ostavla, srce v tugi plava, Za te moja dua naveke zdihava. Noi su mi duge, dugi su mi dnevi, Samo za te mislim, romarin zeleni. Posvedoe senje kak noi sprevajam, eprem vu snu ja se z tobum razgovarjam. Ali jaj! Da prejde kakti veter senja, Slatkoga veselja nit ostane tenja. Posvedoi moja postela priprosta, Koja od alosti moje zna zadosta. Kada ves alosten obraam se po njoj, Tuit se pomore ona tugi mojoj. Da b' blazine z perja govoriti znale, Od alosti moje dosta bi kazale. Da su, dosta puti, od suz mokre bile, Vse etiri stene bi posvedoile.
144
SIMO-TAMO PUTUJUI
Simo-tamo putujui nael jesem dragu, Koju prepostavil jesem vsega sveta blagu. Ah, kak otro i vugodno srce mi zdrhtava, Kad na samom i vu skrovnom N. nazavam. Ah N., dobro moje, ti si moje blago, Ar zvun lepe tve perone nikaj mi ni drago. Ti si cvetek prot betegu, lilijum moj beli, V turobnosti srca moga daj me razveseli. Tvoje lepe modre oi naj me pogledaju, Tva ljublena slatka vusta naj me nazavaju. Tva rumen bela lica nemoj mi skratiti, Koja ljube i kuuju elim ves tvoj biti. Tvoji lepi svetli lasi naj se ne zvijaju, Vu ljubavi vsakim vetrom za menum ravnaju. Tvoje lepe bele ruke naj me obimljuju, Tva rumena slatka vusta mene naj kuuju. Srce, tvoje, srce moje naj bu srce jedno, Veruj meni, srce moje ljubavi je vredno. Telo tvoje, telo moje naj bu jedno telo, Onda stoprav srce moje bude vse veselo. Ah N., dobro moje, naj me ostaviti, Tebe srce moje eli jedino ljubiti. Ah N., ljubi mene, slugu tvog vernoga, Tebi stalen ostat hou do ivlenja moga.
145
MUA NEMREM DOBITI

Mua nemrem dobiti, kaj bu, kaj bu z mene? Partu moram nositi o, nesreno breme! Hodi, anda, skai se, komu bum povolna, samo brzo, pai se, nisem ja oholna. Leta mi prohajaju, seda vre postajem, druge se vudavaju, ja vsigdar ostajem. Na obloku sem ves dan, da me ljudi vide, to je vendar vse zahman, zarunik mi nejde. Jeden vagan horputra sem si preskrbela, i cent skoro sopuna vre sam potroila. Perem se ja, cifram se, nije vendar sree, v koga god zaufam se, veli da me nee. V kloter bi othajala, strah me je samoe tamo ne bi tancala, toga mi se hoe. Hoja, hoja, hop - hop - hop, to je moja radost; ar prez mua nejdem v grob, ne daj Bog, to alost.
146
FRATER MI GOVORI
1. Frater mi govori suzami se bori, Vse moje ivljene jedno te trplenje, V noi kada spavam teko ja zdihavam Da jaj meni jaj, siromaku fratru. 2. Vjutro bi rad spati moram rano stati V koru moram iti i tam dugo biti, Klee vure brojim malo da ne zdvojim, Jaj meni ja siromaku fratru. 3. Brevijara molim na vas glas govorim Dona nobis pacem, akoprem sem laen Moram vse trpeti ako hoem jesti Jaj meni jaj siromaku fratru. 4. Pojas mi je korda ka mi hrbet vorda, Kapuc mi je kapa ez glavu mi klapa, Molim Miserere da mi prsa dere. Jaj meni jaj siromaku fratru. 5. Sam si drva seem sam si celu zmeem, Sam se ja obuvam, sam takaj zuvam. Postel si popravlam na koji sam spavam. Jaj meni jaj siromaku fratru. 6. okli su mi ime v letu, i vu zime, gola mi je noga tomfa razdrtoga, bosota golota to je ma lehkota Jaj meni jaj siromaku fratru. 7. Gvardijan me kara nit za me ne mara. Ludem prodekujem nebo obzanujem Iz vsega grla kriim da malo ne obnorim. Jaj meni jaj siromaku fratru.
147
8. V klotru moram biti nikam ne smem iti, Ako se i sprejdem i tako nazad nejdem Vsi su jalni na me, i govore za me, Jaj meni jaj siromaku fratru. 9. Prosit moram iti trogara voditi Logoara nosim svee vu njem prosim Imam sobum lonca kamo meem jajca. Jaj meni jaj siromaku fratru. 10. Cucki na me laju deca me potaju, Majka ide frater jai mu vrak mater Pustiti ga najte, nego ga stirajte Jaj meni jaj siromaku fratru. 11. Kad kolae pee onda meni ree Kaj si frater doel, tu ni tvoj posel Ne stoj na pragu nego hodi k vragu Jaj meni jaj siromaku fratru.
148
LUDBREKA PJESMARICA (oko 1833)

KAD SEM IEL Z DUBROVICE
Kad sem iel z Dubrovice Sretal jesem dve sneice Pod zelenim drevom stale Veselo se spominale. Ja njim velim dober veer Pak jo k tomu njim odreem Je li ste si vi sestrice Ali pako nevestice. Niti smo si mi sestrice Niti pako nevestice Nego dobre pajdaice Kriovate ogorice. Mui z nami ve ne spiju Vre tri tjedne kak vriju Pak nas jako teko stane Da smo ovak dugo same. Stare imamo svekrve Vu tancu smo vsigdar prve A rlena su nam lica Ktomu ime na peticah. Obodve smo zalublene Jedna drugi jako verne Ja sem Treza ova Franca Vsaka v krmi rada tanca. Ja njim viknem fala Bogu Vudrim jedno v drugu nogu Hodte z menom golobice Na Bukovec do krmice. Na Bukovec hodmo sada Malo dale tam od grada Pri Zmontoni dobro vino Pak jo koga mi dobimo. Ki bu z nami dobre vole Ako taki i do zorje Duda igra on dudice Vrtiju se dve sneice. Jako zmono zaduvale Samo vino su plaale Celo drago noko milu Vnogo se je vina spilo. Vjutro kada zora svane Otile su dime same Svekrve skupo vkanile Da v toplice su hodile Puale su svoje ile.
149
TEBE LEPO JA POZDRAVLAM

Tebe lepo ja pozdravlam, draga golubice m, druge na stran vse ostavlam, tebe elim z srca ja. Izmed vnogih ti jedina cvete v srcu mojemu, vu njem tebe, dua mila, vsigdar najti moremo. Zato neem ja tajiti, istinska je moja re, ali tebe ja ljubiti, ali pak nijednu ve. Vernost moju ti aldujem, z kum te hoem ljubiti, srce k tomu prikaujem nigdar se izmutiti. Kajti ti si ona elja, za kom srce me hlepi, niti ie ve veselja, samo tebe da eli. Bog te, anda, razveseli, gde god bude ivela, i z miloum svum nadeli, da bi njega vivala. Ovo ti je pozdravlenje od dragoga tvojega, ovo njegvo je elenje, veli z srca svojega. To ne dvojim, da stvar, koja tomu bi se udila, vidi elu mu prez broja, ter me ne bi ljubila. Kajti vsaki ljubi svoje, to nam kae celi svet. Ja pak tebe, srce moje, ar si mi ljubleni cvet.
150
KAJKAVSKA PJESMARICA (Milivoj repel)

Izvor: Milivoj repel, Kajkavska pjesmarica, Graa za povijest knjievnosti hrvatske, knjiga 2, JAZU, 1899.
O, KAK SREAN HIP JE NASTAL

O kak srean hip je nastal, Da moj dragi mi je zaspal; O da mi se ne probudi! Znam da vu snu on me ljubi. Najte, drage vi muice, Sedati na slatko lice, Doklem dragi moj poiva, Vugodnoga sna vuiva. O vi hladne drage sence, Ne pustite simo sunce, O zelene svri lepe, Ke sim tamo se giblete, Ah simo se naklonete I dragomu posluete, Doklam dragi moj poiva, Vugodnoga sna vuiva. O nebeske vi ptiice Kaj bludite po lozice, Ah simo se naklonete Od ovuda pojti najte, Veselo si poigrajte I dragomu popevajte, Doklam dragi moj poiva, Vugodnoga sna vuiva. O cvetue vi roice I diue fijolice, O prelepi tulipani I klineci izebrani, Sada mi se rascvitajte I vugodnu duhu dajte, Doklam dragi moj poiva, Vugodnoga sna vuiva. O vugodni glasi glasni, Koji goder ste prez hasni, Ah simo se ispustete I dragoga prebudete, Da mi otpre oi svoje Ter poree: "Drago moje", Ar vre dosta je poival, Vugodnoga sna vuival.
151
PRHAJ, PRHAJ, DROBNI TIEK

Prhaj, prhaj, drobni tiek, Prhaj, prhaj, sad bu prost, V log zeleni, ivi grmek, Gde te eka sreen drozd. Nego pazi da ne fkani Tebe egav lovca pisk, K te vabi na vse strani, Da ti zavda smrtni vrisk. Kaj ne vidi, kak ti leca Mreu, hrane, jaklen klas? Nejdi tamo, ovog streca Dalko beji vsaki as. Zrno samo ak poere, Ak korai v njegov vrt, Vu suanstvo ti prepadne, Koga konec bu tva smrt. Leti, leti, drobni tiek, Leti, leti, sad si prost, V log zeleni, ivi grmek, Gde te eka sreen drozd. Vivaj radost i veselja, Sreen imaj vsigdar sled! Ma je ovo prava elja, Vivaj, vivaj vnogo let. Prema rukopisnoj redakciji Olge ojat
152
SAVSKE VODE
Savske vode, sim tecete, dragi mojoj porecete da na bregu sede verno zaklinjem vas ja nezmerno. Ako bute blizu tekle, da bi dragoj to porekle, da z men' suze me vozite i to jedno nju prosite: Ak se samo vode tekne, taki ruku naj odmekne, putovanje suz bu lehko, niti moje srce mehko. Ak vas pako pusti tei prez pogleda i prez rei, rnom morju vas izruam i za pokop preporuam. To vas vendar, vetri, prosim za 'nu ljubav koju nosim, zdihavanje povrnete i od suz ga odvrnete. Morebiti vreme dojde, kada znovi na put pojde, ter ga draga na stan prime, vsa mi alost onda mine.
153
KAK PLAE SLAVIEK

Kak plae slaviek vu krletki sedei, Tak ja sad tugujem dragu ne videi. Za tobum gledei zgubil sem me oi, Za tobum mislei duge su mi noi. Kak elezo magnes jako k sebi vlee, Tak pamet, ivlenje za tobom me tee. Veka alost nemre mi ez srce projti, Nego da ja dragoj tebi nemrem dojti. Raji bi te videt i z tobum govoriti, Nego lepo sveta blago zadobiti.
154
O DIVOJKE, VRT ZELENI

O divojke, vrt zeleni, o mladenci, cvet ljubleni, dok rastete dok cvetete, dok ste mladi jeste dragi vsem i vsakomu. Mladost vaa je cvetua, krv je pak vaa gorua, vsaki vu vas oi vpira, ar lepota nima mira, ona truca ljubiti. Doklam jeste vu tom cvetu, prijeti ste po vsem svetu, vsaki eli vaa leta, vsaki eli ovo cveta srcu momu dragoga. Vi ivete vu veselju, spunjavate vau elju, vsa vam idu poleg volje, drugi plau vse nevolje i turobno ivlenje. O lepote vi zrcala, kak se ne bi vsem dopala, kada mladost, kada radost, kad lepota, kad dobrota vu vas vsaka vidi se.
155
RJENIK
akoprem - premda aldovati (ma.) - pokloniti, rtvovati anda - dakle beteg (ma.) - bolest breg - rijena obala cela (lat.) - elija cent (lat.) - stara mjera za masu, oko 50 kg e - ako eprem - premda, iako ez - kroz, preko okli - cokule dime - doma, kui diui - mirisav doklam - dokle, dok dona nobis pacem (lat.) - daruj nam mir duda - gajda dudice - gajde fkaniti - varati frater - fratar, redovnik hip - tren, trenutak horputer - mast za kosu jaklen - prosen, jemen kapuc - kapuljaa, kukuljica klinec - karanfil kloter (lat.) - samostan korda (lat.) - ue, konopac koru (gr.) - kor, zbor kriovate ogorice - dvostruke urjakinje, jetrve; zaljubljene u istoga mukarca kuuvati (prema njem.) - ljubiti laen - gladan lehkota - lakoa lilijum - ljiljan logoar - rogoar, vrsta pletene haljine magnes - magnet Miserere - poetak psalma Miserere mei deus (Smiluj mi se gospodine) morje - more mu - 1. mu; 2. seljak, kmet muek - seljak naj - nek, neka nazavati - nazivati, zvati neje - nije oblok - prozor obnoriti - poluditi parta (ma.) - vrpca za glavu, nakit na glavi djevojke koji je oznaka djevojatva paiti se - uriti se perona (lat.) - osoba pisk - pisak, zviduk poleg - pored, pokraj potlem - poslije prez - bez prodekuvati - propovijedati slaviek - slavuj sneica - snaica, snaha sopun - sapun spominati se - podsjeati se, razgovarati sprejti se - proetati se sprevajati - sprovoditi, pratiti svr - grana egav - lukav, podmukao tomf (njem.) - izma
156
tancati - plesati trogar - nosa trucati - prkositi, poticati, siliti, nuditi vendar - ipak ves, vsa, vse - sav, sva, sve vordati - borati, guvati, uljati; mijeati vrak - vrag vre - ve vse - sve vsigdar - svagda, uvijek vsigdi - svugdje viti se - uivati; vi' se - uivaj, nauivaj se vivati - uivati
zahman - uzalud zamuditi - propustiti (vrijeme, priliku), zakasniti zdihavanje - uzdisanje zdihavati - uzdisati zmetati (prez. zmeem) - pometati, mesti; nabacati zmono - mono, silno znovi - iznova zvun - izvan; osim itek - ivot ivlenje - ivot; do ivlenja moga - do kraja mog ivota mehak - teak
157

Starijekajkavskopjesnistvo

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Starijekajkavskopjesnistvo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

122 124 126 127

128 130 131 133 134

Starije kajkavsko pjesnitvo

PREKOMURSKA PJESMARICA I (1593.)

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Izostavljena je brojka ezdeset.

Starije kajkavsko pjesnitvo

CANTIO ELEGANS AD NOT. DICSR

Starije kajkavsko pjesnitvo

DE OCTO BEATITUDINIBUS. Math. 5.

Starije kajkavsko pjesnitvo

[ALOSNO VIDIM GRLICO...] 6

iznad prvog stiha: Cantio. Alia.

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

[TUIM VNOGO BOGU...] 7

iznad prvog stiha: Cantio Alia.

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

[OENIL SE JE JEDEN MLAD JUNAK...] 8

Iznad prvoga stiha: Cantio Alia. Ad notam.

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

[ZORJA MOJA, ZORJA PRVOGA VREMENA...]11

Iznad prvog stiha: Cantio Alia.

Starije kajkavsko pjesnitvo

[TUIL SE JE JEDEN MLADENEC...] 12

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

NIKOLA KRAJEVI (1582-1653)

Starije kajkavsko pjesnitvo

IZ DJELA MOLITVENE KNJIICE (1640) STABAT MATER etc.

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

IZ DJELA SVETI EVANGELIOMI (1651) III. AD PRAESEPE CHRISTI ACCOMMODATA

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo

Starije kajkavsko pjesnitvo